Slovensko gospodarstvo se že nekaj let sooča s krizo kreditiranja. Po podatkih Banke Slovenije je leta 2010 obseg kreditov domačim nefinančnim družbam znašal 20,8 milijard evrov, do konca letošnjega septembra pa se je znižal na 10,4 milijard evrov.
Obseg kreditov domačim nefinančnim družbam se je v slabih petih letih zmanjšal za 10,4 milijard evrov oziroma za 50 odstotkov glede na konec leta 2010.
Med vzroki za upadanje obsega kreditov gospodarstvu se v javnosti poudarjajo predvsem dejavniki na strani podjetij, kot so zniževanje bonitete, nezadostna zavarovanja, predvsem pa visok finančni vzvod, ki se kaže v visoki zadolženosti oziroma podkapitaliziranosti. Po drugi strani sta bila na strani bank v zadnjih letih značilna zaostrovanje kreditnih standardov in nenaklonjenost bank do prevzemanja dodatnih tveganj.
Manj znano pa je dejstvo, ki ga v svojih analizah navaja tudi Banka Slovenije, da so se kreditni standardi pri posojanju podjetjem v slovenskem bančnem sistemu od leta 2008 zaostrovali močneje kot drugod v Evropi, da so se pri nas zaostrili najbolj v celotnem evro območju (Poročilo o finančni stabilnosti, str. 36 in 39). Pri tem Banka Slovenije beleži predvsem vztrajen porast zahtev glede zavarovanj in nižanja višine posojila, medtem ko je v evro območju na splošno mogoče zaslediti blaženje obeh pogojev. Kreditni standardi pri kreditiranju podjetij se pri nas ohranjajo na visokih ravneh kljub temu, da je zadolženost slovenskih podjetij, merjeno z deležem dolga v BDP, po podatkih Banke Slovenije že bistveno manjša od povprečja na evrskem območju, da je razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem sicer še vedno nad povprečjem EU, a podobno primerljivim razmerjem v Nemčiji, Italiji, Nizozemski in Avstriji (Poročilo o finančni stabilnosti, str. XV) in da se bo količnik med neto dolgom in EBITDA konec letošnjega leta po projekcijah ekonomista Velja Boleta približal številu tri (Finance.si, 19.11.2015).
Slovenske banke imajo najstrožje kreditne standarde v evroobmočju.
Slovensko gospodarstvo je zaradi nadpovprečno zadržane domače bančne politike do kreditiranja postavljeno v slabši položaj glede na evropsko konkurenco, saj izpostavljena ugotovitev pomeni, da so pri nas zavrnjeni tudi projekti, ki bi v tujini dobili bančno podporo. Pa poskušajmo oceniti, za koliko je obseg kreditiranja pri nas nižji kot bi bil, če bi naše banke zasledovale povprečne kreditne standarde, ki veljajo v EU.
Marca letos se je kazalnik vzdržnosti financiranja bank (tako imenovano ‘loan-to-deposit’ razmerje) pri slovenskih bankah oblikoval na ravni 88 %, pri čemer je pri tujih bankah znašal 110 %, pri velikih domačih bankah 77 % in pri majhnih domačih bankah 68 % (Poročilo o finančni stabilnosti, str. 46). V tem času se je razmerje med krediti in depoziti nebančnega sektorja pri evropskih bankah v povprečju oblikovalo na ravni 110 %. Na podobnih nivojih kot pri slovenskih bankah se razmerje med krediti in depoziti nebančnega sektorja oblikuje pri ameriških bankah (The Banker, 29.6.2015), ob čemer velja poudariti, da je za ameriški finančni trg za razliko od evropskega značilno predvsem pomanjkanje kreditnega povpraševanja, ker se ameriška podjetja za razliko od evropskih v veliki meri financirajo na kapitalskem trgu. Medtem ko se pri nas povpraševanje podjetij po bančnih posojilih po podatkih Banke Slovenije povečuje od začetka lanskega leta (Poročilo o finančni stabilnosti, str. XV), pa ostajajo banke nenaklonjene do prevzemanja dodatnih tveganj in povečanemu kreditnemu povpraševanju ne sledijo s sproščanjem kreditnih standardov ter povečevanjem obsega kreditne aktivnosti. Nasprotno, obseg kreditov nefinančnim družbam se je samo v letošnjem letu zmanjšal za dodatnih 880 milijonov evrov.
Kolikšen bi bil torej obseg kreditov, če bi se ‘loan-to-deposit’ razmerje pri slovenskih bankah oblikovalo na povprečni evropski ravni? Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec letošnjega septembra stanje vlog nebančnega sektorja 26 milijard evrov. Če bi se kazalnik vzdržnosti financiranja oblikoval na nivoju 110 %, bi bil obseg kreditov nebančnemu sektorju (nefinančnim družbam, državi, gospodinjstvom in nedenarnim finančnim institucijam) v tem obdobju 28,6 milijard evrov. Konec septembra je bil dejanski obseg kreditov nebančnemu sektorju 23,7 milijard evrov. Razliko v višini 4,9 milijard evrov tako lahko razumemo kot neizkoriščen potencialen obseg kreditov nebančnemu sektorju. Zanimivo je, da tuje banke, ki so po podatkih Banke Slovenije konec leta 2014 predstavljale 35,2 odstotkov slovenskega bančnega trga (Poročilo o finančni stabilnosti, str. 31), obseg svoje kreditne aktivnosti prilagajajo zbranim vlogam podobno kot v povprečju evropske banke. Na podlagi primerjave kazalcev vzdržnosti financiranja med različnimi skupinami slovenskih bank tako lahko ocenimo, da neizkoriščen potencial za dodatno kreditno aktivnost leži predvsem na strani domačih bank.
Pričakovali bi, da bodo slovenske banke kot majhen sestavni del evropske slike v večji meri sledile trendom in poslovnim praksam v evro območju. Sproščanje kreditnih standardov in povečevanje kreditne aktivnosti bi moralo biti spodbujeno s strani lastnikov skupine bank s podpovprečnim kazalnikom vzdržnosti financiranja, ki bi od svojih bank zahtevali povečanje naklonjenosti do prevzemanja tveganj na nivo primerljivih tujih bank, in v čim večji meri podprto s strani Banke Slovenije, saj ne gre zanemariti vpliva, ki ga imata regulativa in bančni nadzor na oblikovanje kreditnih standardov oziroma naložbene politike v bankah. Zavedati se moramo, da vsako neupravičeno zavrnjeno kreditno povpraševanje predstavlja za banko izgubljen prihodek v obliki obresti in nadomestil, za gospodarstvo in družbo kot celoto pa so stroški vsake izgubljene podjetniške priložnosti še bistveno višji. Neposredna posledica povečanja obsega kreditiranja bi bilo tudi znižanje deleža nedonosnih terjatev, ki je relativno visok predvsem v domačih bankah. Delež slabih terjatev v NLB in NKBM, ki sta edini slovenski banki zajeti v zadnjo lestvico EBA, je namreč med najvišjimi v Evropi (Finance.si, 24.11.2015).
Kreditno aktivnost bank je potrebno ponovno zagnati.
Kreditni krč, še posebno v delu, ki predstavlja nesorazmeren odziv slovenskih bank na izkušnje zadnje krize, je izjemno škodljiv tako za celotno gospodarstvo kot tudi za banke. Potrebno je hitro in odločno ukrepanje, pri čemer pa bomo naleteli tudi na pomembne omejitve iz naslova preteklih sistemskih odločitev.
NLB in Abanko (združeno z Banko Celje), ki sta šli skozi proces sanacije in ki predstavljata okoli 35 odstotkov slovenskega bančnega trga, pri kreditni aktivnosti še naprej omejujejo plani prestrukturiranja, saj sta se do izvedene privatizacije zavezali k dodatnemu krčenju obsega poslovanja oziroma visoki zahtevani donosnosti pri novih poslih, ki jo bosta ob nadaljnjem krčenju obrestnih mer po oceni Banke Slovenije težko dosegli (Poročilo o finančni stabilnosti, str. 34). Ob nespremenjeni razporeditvi depozitov med slovenskimi bankami lahko nosilci nujno potrebnih sprememb v slovenskem bančnem sistemu postanejo predvsem NKBM banka (ki je bila letos prodana ameriškemu investicijskemu skladu Apollo in zato ni zavezana k nadaljnjemu krčenju kreditne aktivnosti) s svojim približno 10-odstotnim tržnim deležem ter ostale domače banke v privatni lasti.
Med ukrepi za ponovno oživitev kreditne aktivnosti bo potrebno posebno sistemsko pozornost nameniti zmanjševanju strahu in posledičnemu izmikanju odgovornosti pred sprejemanjem odločitev v bankah. Vzporedno bi morali kot bistveni sestavni del presoje uspešnosti in kvalitete dela uprav bank vzpostaviti ovrednotenje odgovornosti za slabše poslovne rezultate zaradi neupravičeno zavrnjenih kreditnih povpraševanj. V prihodnosti pa bo potrebno večjo pozornost nameniti predvsem krepitvi zaupanja, na katerem temelji bančništvo, ter vzpodbujanju, nagrajevanju in izpostavljanju pozitivnih in proaktivnih bančnih poslovnih praks.
Viri in literatura:
BS, Bilten, oktober 2015
BS, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2015
Finance.si, Podjetja niso več prezadolžena: zakaj se več ne kreditira?, 19.11.2015
Finance.si, (1. del) Viceguvernerka Caprirolo proti državnima bankama: NLB in NKBM potrebujeta boljše lastnike, 24.11.2015
The Banker, Top 1000 World Banks – Global decline in loan-to-deposit ratio slows, 29.6.2015