Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire za rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oziroma postavkami. Financira se izključno podjetja, ki na trgu že poslujejo in ustvarjajo promet.
| Podjetniški naložbeni center (PNC Naložbe) nudi sekundarne finančne vire oziroma posojila/kredite za podjetja, predvsem za:
– financiranje obratnega kapitala, – nabavo materiala, – izboljšanje likvidnosti podjetja, – financiranje investicij v osnovna sredstva, – financiranje nakupa drugih premičnin ali nepremičnin, – poplačilo dolgov ali blokad, – poplačilo DDV-ja, – itd. |
Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. na trgu predstavlja sekundarni dolžniški finančni vir oz. način financiranja. Iz tega razloga podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami. To pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu.
| Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta. 2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR. 3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok). 4. Predlog ustreznega zavarovanja (nepremičnina ali premičnina – stroji ali druga oprema podjetja). 5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.. (trenutno sklad posluje od 5 do 7 % mesečnega donosa). |
Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.
Za več informacij nas kontaktirajte na spodaj zapisane kontaktne podatke.
——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«
Podjetniški naložbeni center – Sekundarni finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike
Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.
PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–
Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. financira rast in razvoj predvsem mikro in malih slovenskih podjetij, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oziroma postavkami. Financira se izključno podjetja, ki na trgu že poslujejo in ustvarjajo promet.
FINANČNE SPODBUDE ZA MALA PODJETJA – aktualni razpisi
RAZVOJNI CENTER Novo mesto d.o.o.
Objava: UL št. 28/2009 z dne 10.4.2009
Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materialne in nematerialne investicije, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve do 85% garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja iz regije JV Slovenija. Razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge se obravnavajo mesečno.
Objava: UL št. 28/2009 z dne 10.4.2009
Predmet razpisa so posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve do 85% garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo podjetniki, ki so realizirali samozaposlitev od 1.1.2008 dalje, mala podjetja oz. podjetniki, ki so zaposlili novo osebo od 1.1.2009 in podjetja oz. podjetniki, ki so v letu 2009 prejeli investicijsko posojilo iz GSD za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila. Razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge se obravnavajo mesečno.
Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto,
Polona Kovač Brulc, tel. 07/ 33 72 987, gsm. 041 317 175 ali www.rc-nm.si
SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD
Objava: UL št. 32/2009 z dne 24.4.2009
Predmet razpisa so garancije Sklada (do 80%) za bančne kredite s subvencijo obrestne mere za mikro, mala in srednje velika podjetja. Krediti so namenski za materialne in nematerialne investicije ter obratna sredstva. Roki za predložitev vlog: 10.5.2009, 10.6.2009, 10.7.2009, 10.9.2009, 10.10.2009, 10.11.2009, 10.12.2009.
Informacije: Slovenski podjetniški sklad, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, Bojana Mikeln, tel. 02/ 234 12 74 ali www.podjetniskisklad.si
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Objava: UL št. 23/2009 z dne 27.3.2009
Predmet razpisa so nepovratna sredstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Do subvencije so upravičena podjetja, ki imajo upravičeno dejavnost registrirano kot kmetija z dopolnilno dejavnostjo, samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali zadruga. Razpis je odprt do porabe sredstev, vloge se obravnavajo po prispelem vrstnem redu.
Objava: UL št. 23/2009 z dne 27.3.2009
Predmet razpisa so nepovratna sredstva za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij na podeželju. Do subvencije so upravičena podjetja, ki imajo upravičeno dejavnost registrirano kot samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali zadruga. Razpis je odprt do porabe sredstev, vloge se obravnavajo po prispelem vrstnem redu.
Informacije: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 580 77 92 ali aktrp@gov.si ali www.mkgp.gov.si oz. www.arsktrp.gov.si
SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD – EKO SKLAD
Objava: UL št. 40/2009 z dne 29.5.2009
Predmet poziva so ugodni krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Poziv je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 18.12.2009.
Predmet poziva je ugodno kreditiranje občanov za okoljske naložbe, ki se bodo izvajale na območju RS, za naslednje namene: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki, varstvo voda, odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo. Poziv je odprt do porabe sredstev.
Objava: UL št. 30/2009 z dne 17.4.2009
Predmet razpisa je nepovratna finančna državna pomoč avtoprevoznikom za nakup novih tovornih vozil z EURO V motorjem in največjo dovoljeno maso 12 ton ali več (kategorija N3). Na razpisu lahko sodelujejo imetniki prevozniške licence s sedežem v RS, ki so registrirani za opravljanje gospodarske dejavnosti 49.410 in imajo veljavno prevozniško licenco za opravljanje cestnih tovornih prevozov. Razpis je odprt do porabe sredstev.
Objava: UL št. 53/2008 z dne 30.5.2008
Predmet razpisa so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju RS, za naslednje namene: vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, celovita obnova stanovanjske stavbe, gradnja stanovanjske stavbe v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji. Razpis je odprt do porabe sredstev.
Informacije: Slovenski okoljski javni sklad, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 241 48 20, ekosklad@ekosklad.si ali www.ekosklad.si
SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD
Objava: predvidoma konec junija 2009
Predmet razpisa bo dodeljevanje ugodnih posojil upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja, ki dejavnost opravljajo v RS.
Informacije: Slovenski regionalni razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, tel. 01/ 836 19 53, rdf.sklad@siol.net ali www.rdf-sklad.si
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
Objava: predvidoma druga polovica junija 2009
Predmet razpisa bo dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za začetne investicije v turistično infrastrukturo.
Informacije: Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 400 38 81, darko.sajko@gov.si ali www.mg.gov.si
JAVNA AGENCIJA ZA TEHNOLOŠKI RAZVOJ – TIA
Objava: predvidoma junij 2009
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov, povezanih z raziskovalnim delom mladih raziskovalcev in raziskovalk iz gospodarstva do pridobitve naslova doktor znanosti.
Informacije: Javna agencija za tehnološki razvoj RS, Dunajska 22, 1511 Ljubljana, tel. 01/ 230 88 70, infoSRRP@tia.si ali www.tia.si
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
Objava: UL št. 121/2008 z dne 23.12.2008
Program omogoča delodajalcem, da pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkusijo brezposelno osebo na delovnem mestu.
Objava: UL št. 7/2009 z dne 30.1.2009
Predmet razpisa so subvencije za zaposlitve brezposelnih oseb za krajši delovni čas.
Objava: UL št. 7/2009 z dne 30.1.2009
Predmet razpisa so subvencije za zaposlitve težje zaposljivih brezposelnih oseb.
Objava: UL št. 14/2009 z dne 20.2.2009
Predmet razpisa je sofinanciranje notranjega in zunanjega usposabljanja zaposlenih v podjetjih, ki ustrezajo razpisnim pogojem, v letih 2009 in 2010.
Objava: z dne 23.4.2009
Program omogoča delodajalcem, da pred sklenitvijo delovnega razmerja usposobijo brezposelno osebo za delo na konkretnem delovnem mestu.
Objava: UL št. 34/2009 z dne 24.4.2009
Predmet razpisa so subvencije delodajalcem, ki bodo zaposlili osebo za pomoč na domu v okviru mreže javne službe oz. bodo osebo zaposlili za izvajanje osebne asistence.
Objava: UL št. 34/2009 z dne 24.4.2009
Predmet razpisa so subvencije delodajalcem, ki bodo za določen čas najmanj enega leta ali za nedoločen čas zaposlili dolgotrajno brezposelno osebo.
Objava: UL št. 38/2009 z dne 22.5.2009
Predmet razpisa so subvencije zaposlenim, ki imajo največ V.st. izobrazbe in so v rednem delovnem razmerju ter se sami vključujejo v izobraževanje in usposabljanje.
Informacije: Zavod RS za zaposlovanje, OS Novo mesto, Trdinova 10, 8000 Novo mesto, tel. 07/ 393 58 00 ali www.ess.gov.si
V sodelovanju s SBERBANK d.d. banko smo za vas pripravili posebno ugodne kredite za nakup TOPLOTNE ČRPALKE ECODAN ali KLIMATSKE NAPRAVE Mitsubishi Electric.
Kredit za nakup lahko pridobite kot fizična oseba ali kot samostojni podjetnik.
Pokličite nas na brezplačno številko 080 98 98 ali pišite in z veseljem vam bomo predstavili pogoje in naredili informativni izračun.
| Ugodni dolgoročni investicijski krediti z garancijo za mikro, mala in srednje velika podjetja v letu 2010 |
| Konec decembra 2009 je Slovenski podjetniški sklad objavil dva javna razpisa:
v skupni višini 70,5 mio EUR, od tega 62 mio EUR garancij in 8,5 mio EUR subvencij obrestnih mer.
Garancije in subvencije obrestnih mer so namenjene bančnim kreditom, ki jih izdajajo sodelujoče banke, z njimi pa podjetja financirajo čista obratna sredstva (max. višina kredita v primeru čistih obratnih sredstev je lahko 200.000 EUR) in investicije (max. višina kredita v primeru izvajanja investicij je 1,5 mio EUR). Podjetja lahko prijave na Sklad pošiljajo vse do porabe sredstev, Sklad pa bo sprotno, 1x mesečno izvedel odpiranje vlog. Prvo odpiranje vlog bo konec meseca februarja 2010.
v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v skupni višini 10 mio EUR.
Omenjene garancije so na voljo podjetjem za zavarovanjem bančnih kreditov, ki so namenjeni financiranju zahtevnejših tehnoloških projektov v podjetjih, prednost imajo spin-off podjetja (podjetja, ki tesno sodelujejo z institucijami znanja). Bančni krediti imajo tudi v okviru tega kredita nižjo obrestno mero od tržne.
Podrobnejše informacije: www.podjetniskisklad.si.
|
Potrošniki smo večkrat soočeni z dejstvom, da za večje izdatke, kot so prenova stanovanja, nakup hišnih aparatov, opreme, plačilo obrtnikom, nimamo dovolj lastnega privarčevanega denarja. Torej moramo za investicijo, še posebej, če je ta nujno potrebna, najeti kredit pri banki. Odločili smo se, da na spletnih mestih bank in neposredno v njihovih poslovalnicah preverimo, kako dobiti ugoden kredit. Ugotavljamo, da je primerjava koristna in da banke pri zagotavljanju kakovostnih storitev čaka še veliko dela.
Potrošniki pri večjih nakupih kar nekaj časa namenimo iskanju kakovostnih in cenovno dosegljivih izdelkov. Tudi iskanje zanesljivega obrtnika in organizacija del doma, še posebej, če smo se lotili prenove stanovanja, vzame kar nekaj časa. In potem je treba poiskati še ugoden kredit. V ZPS se dobro zavedamo, da mnogi potrošniki nimajo ne dovolj znanja ne časa za iskanje najprimernejšega kredita, zato bi bilo prav, da bi bila vsaj bančna ponudba kreditov pregledna in jasna. To bi potrošnikom omogočilo hitro in enostavno primerjavo med krediti, ki jih ponujajo banke in hranilnice. In ko bi se potrošnik na podlagi take primerjave odločil za sklenitev kreditne pogodbe, bi moral biti postopek nezapleten in hiter.
Najprej je na vrsti ocena kreditne sposobnosti
Še preden začnete raziskovati ponudbo, ocenite, koliko kredita boste lahko mesečno odplačevali, ne da bi zaradi tega bistveno poslabšali kakovost življenja svoje družine, ali celo povzročili, da zaradi kreditnega obroka ne bi mogli plačati kakšnih drugih nujnih stroškov oziroma položnic.
Za oceno kreditne sposobnosti seveda potrebujete dober pregled nad svojimi mesečnimi prihodki in vsemi nujnimi izdatki. Nikoli se ne odločite za takšen kreditni obrok, ki bi vas pahnil v življenje na finančnem robu. Tako boste namreč imeli že pri majhnih nepričakovanih stroških težave z odplačevanjem kredita, za premostitev boste verjetno uporabljali drag limit in mogoče boste zabredli v težave pri odplačevanju kredita. Prevelika drznost in nepremišljenost pri izbiri višine kreditnega obroka je torej nespametna, kar pa velja tudi za pretirano bojazljivost, saj odločitev za (pre)majhen obrok pomeni, da boste kredit odplačevali veliko dlje časa in dražje, kot bi ga, če bi izbrali primerno višino kreditnega obroka.
Če še ne vodite domačega knjigovodstva, je pred najetjem kredita skrajni čas, da ga začnete. Naredite seznam izdatkov v zadnjih nekaj mesecih. Zagotovo imate shranjene odrezke položnic, bančne izpiske, verjetno tudi račune za večje izdatke. Ocenite, koliko porabite za redni nakup hrane in potrebščin v trgovini, koliko za prehrano zunaj doma, ne pozabite na stroške goriva, stroške javnega prevoza … Poleg rednih mesečnih stroškov seveda pomislite tudi na tiste, ki vas doletijo enkrat ali nekajkrat na leto (šolski izdatki, počitnice, obleka in obutev, zavarovanje avtomobila, davčne obveznosti …). Vas morda čakajo kakšna večja popravila ali drugi večji izdatki?
Če so izdatki praktično enaki kot dohodki, razmislite, ali bi se lahko odpovedali kakšnemu od izdatkov. Vsekakor pa mora biti “škoda” zaradi take odločitve manjša od koristi, ki bi jo pridobili z najetjem kredita. Ocenite, kaj je pri vas doma nujnejše.
Vsekakor pri vseh preračunih pustite še nekaj prostora za nepričakovane izdatke.
V ZPS v zadnjih letih opažamo, da so postale banke zelo pozorne na kreditno sposobnost potrošnikov in da kot pogoj za odobritev kredita praviloma zahtevajo, da je potrošnik redno zaposlen pri finančno solidnem podjetju. Pogost pogoj je tudi, da mora potrošniku po odštetju kreditnega obroka ostati na računu še znesek, ki ne sme biti manjši od minimalne neto plače. Ta je trenutno dobrih šeststo evrov.
| Banke “pozabljajo” na stroške vodenja TRR Žal moramo spet ponoviti, da vse banke (izjemi sta Raiffeisen in SKB) v izračune EOM še vedno ne vključujejo stroškov vodenja bančnega računa. Tako je njihova ponudba na videz ugodnejša, kot je v resnici. Nobena od bank, ki jih je potrošnica obiskala, ji ni ponudila informativnega izračuna na standardiziranem obrazcu, ki ga predpisuje zakon. V pisnih ponudbah pa sta ponudbo na takšnem obrazcu poslali le Delavska hranilnica in Unicredit. |
Gospa Marija potrebuje 7.000 evrov kredita
Pred kratkim nas je za nasvet o najetju ugodnega kredita prosila naša članica Marija iz Ljubljane. Za obnovo kuhinje in zamenjavo dotrajanih gospodinjskih aparatov bi potrebovala sedem tisoč evrov, zato se je oglasila v svoji banki. Presenetila jo je višina obresti, ki bi jih morala plačati za kredit. Potrošnikov, ki bi potrebovali nekaj dodatnega denarja za izvedbo investicije, je zagotovo veliko, zato smo se odločili primer gospe Marije uporabiti za praktično preverjanje, kakšna je pot potrošnika, ki želi pridobiti čim ugodnejši kredit.
1 Ocena kreditne sposobnosti
Plača gospe Marije je okrog 950 evrov. Odplačuje manjši kredit, ki ga je najela v preteklosti, in plačati mora še 5 obrokov po 50 evrov. Že nekaj let redno spremlja svoje finančno poslovanje in zapiše vsak opravljeni nakup, zato je hitro preračunala, da za izdatke, ki se jim ne more (ali noče) odpovedati, potrebuje mesečno vsaj 700 evrov. Priporočili smo ji, naj kreditni obrok ne bo večji od 180 evrov. To bi pomenilo, da bi kredit 7.000 evrov odplačevala štiri (4) leta.
2 Do bančnih ponudb najprej iz domačega naslonjača
Potrošnici smo svetovali, naj banke po elektronski pošti prosi za pisne ponudbe, s pomočjo katerih bomo lahko (skupaj) ocenili, katera je zanjo najugodnejša oziroma najprimernejša. Že takoj smo ji tudi povedali, da bo morda morala za dobro ponudbo tudi zamenjati banko. Priskrbeli smo ji e-naslove vseh bank in hranilnic, ona pa jim je poslala kratek dopis s prošnjo za informacijo o ceni kredita v višini 7.000 evrov, ki bi ga odplačala v 4 letih. Sporočila jim je še višino svoje plače, da je redno zaposlena in da je v primeru ugodne ponudbe pripravljena pri banki odpreti tudi bančni račun.
In kako so se banke odzvale na možnost pridobitve nove, kreditno sposobne stranke? Večina jih je odgovorila zelo hitro. Najprej so odgovorili iz NLB, SKB in Delavske hranilnice (na zvečer poslano pošto so odgovorili naslednji dan še pred deveto uro zjutraj). Do zaključka redakcije pa smo zaman čakali na odgovore Banke Celje in NKBM.
Skoraj vse banke razen treh (SKB banke, Sparkasse in Poštne banke) so ji poslale konkretne kreditne ponudbe. V SKB so jo prijazno svetovali, naj uporabi informativni izračun na njihovem spletnem mestu. Iz Sparkasse so ji sporočili, da se ji bo oglasil njihov svetovalec (vendar se to ni zgodilo). Na Poštni banki pa so jo prosili, naj jih pokliče, po telefonu pa so ji pojasnili, da že za pripravo prve ponudbe potrebujejo toliko dokazil, da je naša članica izgubila zanimanje za nadaljnje sodelovanje.
Kaj pa odgovori bank, ki so poslale konkretne ponudbe? Kar tretjina bank gospe Mariji ni sporočila vseh ključnih podatkov, ki jih potrebuje potrošnik za presojo, ali je kredit ugoden ali ne (EOM, skupni znesek glavnice in stroškov). Pri Delavski hranilnici so tako pozabili na EOM, pri Hypo banki na skupni znesek, pri Banki Koper in Hranilnici Lon pa na oboje. Potrošnica je te banke izločila iz primerjave, saj od njih ni dobila dovolj informacij o ponudbi. Iz banke Unicredit so ji poslali tudi informativni izračun premije nezgodnega zavarovanja, ni pa bilo jasno, ali je to zavarovanje (ki bi kredit občutno podražilo) tudi pogoj, da bi ji kredit odobrili pod ponujenimi pogoji.
 Potrošnik lahko najbolje primerja kredite s pomočjo efektivne obrestne mere (EOM), v katero so vključeni vsi neposredni stroški kredita. Če pa želi izvedeti, koliko ga bo kredit resnično stal, je pomemben tudi skupni znesek glavnice in stroškov, ki ga bo moral vrniti banki. |
3 Ožji izbor in obisk bančnih poslovalnic
Na podlagi ponudb, prejetih po e-pošti, se je potrošnica odločila, da bo obiskala pet bank, ki so poslale najugodnejše ponudbe: Abanko, Gorenjsko banko, SKB, Unicredit in Sberbank. Čeprav od SKB konkretne ponudbe po e-pošti ni dobila, se je odločila za obisk pri njih, saj je informativni izračun na njihovem spletnem mestu kazal, da sodi njihov kredit med najugodnejše.
Na spletnih mestih bank je prebrala, da za odobritev kredita potrebujejo dokaze o njeni kreditni sposobnosti, zato je s seboj vzela tri zadnje plačilne liste in šest izpiskov mesečnega prometa na bančnem računu. Prebrala je tudi, da mora pred podpisom kreditne pogodbe izročiti banki vlogo za odobritev kredita in upravno izplačilno prepoved na plačo ali pokojnino (s tem dokumentom se potrošnikov delodajalec zaveže, da bo od njegove plače trgal mesečne obroke kredita in jih nakazoval banki.), vendar se je odločila, da bo ta dokumenta banki izročila šele potem, ko bo videla, kakšna bo njihova končna ponudba.
4 Končne ponudbe so večinoma slabše od tistih po e-pošti, pa še drugi zapleti
V Abanki, od koder so ji poslali najugodnejšo ponudbo, je takoj ugotovila, da brez dodatnih dokaznih gradiv ne bo šlo. Bančna uslužbenka je za izdelavo končne ponudbe zahtevala od nje še podpisano potrdilo delodajalca o višini plače in drugih odtegljajih ter podpisano izjavo njene trenutne banke o prilivih in odtegljajih na njenem bančnem računu. Ko je potrošnica vztrajala, naj ji povedo, s kakšno ceno kredita lahko računa, če bo priskrbela tudi to dokumentacijo, je bila razočarana, saj je dobila ponudbo, ki je bila občutno slabša od tiste, ki jo je dobila po e-pošti. Uslužbenka ji je pojasnila, da morajo nove stranke plačati višjo premijo za zavarovanje kredita. Informacije o kreditni sposobnosti, ki jih je prinesla s seboj, je niso zanimale.
Nič kaj drugače ni bilo ob obisku poslovalnice Gorenjske banke, kjer so zahtevali enaka dokazila. Tudi njihova ponudba je bila slabša od tiste po e-pošti, plačilni listi in izpiski, ki jih je potrošnica prinesla s seboj, pa jih tudi niso zanimali.
V SKB so bili nekoliko manj birokratski in so potrošnici takoj povedali, koliko jo bo stal kredit, ko bo prinesla vso dokumentacijo. Potrošnico pa je presenetilo, da ji je uslužbenka sicer natisnila ponudbo, omenila pa ji je še, da bo morala poleg tam navedenih stroškov plačati še nekaj 100 evrov za zavarovalno premijo. Zaradi tega stroška kredit pri SKB za potrošnico ne bi bil več najugodnejši. Zaračunavanje stroškov, ki niso obračunani niti v informativnem izračunu niti na spletnem mestu, nikakor ni dobra bančna praksa.
Po razočaranju ob obisku prvih treh bank se je zapletlo še z banko Unicredit. Z bančno uslužbenko se je najprej dogovorila za termin, vendar pa ga je ta zaradi bolniške odsotnosti odpovedala, potem pa se ji ni več oglasila.
5 Najugodnejša ponudba je bila tista, ki na prvi pogled to ni bila
Gospa se je odpravila še v Sberbank, ki se je med ponudbami po e-pošti uvrstila na peto mesto. Za razliko od drugih obiskanih bank so ji tu dali enako ponudbo kot po elektronski pošti. Edini so omenili, da se lahko njen kreditni obrok spremeni, če se poveča referenčna obrestna mera Euribor. Ponudba Sberbank je bila za 300 evrov ugodnejša od ponudbe, ki jo je dobila v svoji banki. Potem ko je primerjala še stroške poslovanja s spletno banko pri obeh bankah, je ugotovila, da bosta zanjo najem kredita in odprtje računa (zamenjava banke) pri Sberbank dobra odločitev.
Informativni izračuni na spletu – zgolj za orientacijo
“Ne morem si predstavljati, da se v trgovini odločim za nakup hlač, ki imajo označeno ceno, na blagajni pa mi prodajalka pove, da bom morala zanje plačati več. Zakaj za banke ne veljajo ista pravila kot za vse druge?”, je razmišljala gospa Marija. Zelo jo je razjezilo, ker so ji banke po e-pošti poslale ponudbe, ki jih v poslovalnici niso več hotele potrditi.
Presenetila pa nas je tudi primerjava bančnih ponudb z rezultati informativnih izračunov kreditov na njihovih spletnih mestih. Pregled je namreč pokazal, da banke tam objavljajo ugodnejše pogoje, kot so bili tisti, ki so jih banke poslale naši potrošnici po e-pošti. Upravičeno bi lahko pričakovali, da bodo banke na spletu, ki je za potrošnike najbolj enostavno dostopen vir informacij, objavljale ponudbe, ki si jih lahko v resnici obetajo tisti z ustrezno boniteto za odobritev kredita. Zaradi neskladij med informativnimi izračuni na spletnih mestih bank, ponudbami po e-pošti in ponudbami v poslovalnicah smo se odločili, da ne bomo objavili tabele bančnih ponudb kreditov, ki temeljijo na spletnih informativnih izračunih.
Informativne izračune bank velja upoštevati predvsem kot orientacijo pri oceni, katere banke sploh velja zaprositi za konkretno ponudbo. Šele ob obisku bančne poslovalnice pa boste izvedeli, kakšno ponudbo vam je banka v resnici pripravljena dati.
| Obrestno tveganje Čeprav se zdijo na prvi pogled krediti, vezani na Euribor, občutno ugodnejši od tistih s fiksno obrestno mero, se bo to lahko v prihodnosti spremenilo. Euribor je namreč trenutno z 0,4 odstotka na zgodovinsko nizki ravni in prav lahko se zgodi, da se bo v prihodnjih letih z gospodarskim okrevanjem začel povečevati. Preden se je začela svetovna gospodarska kriza, je bil namreč od dva do pet odstotkov. Če bi se Euribor pri našem kreditu po dveh letih odplačevanja kredita povečal za 3 odstotne točke, bi moral potrošnik plačati 120 evrov več obresti. S “fiksnim” kreditom se lahko pred višjimi stroški obresti zavarujemo le, če je fiksna obrestna mera že na začetku ugodna. Trenutna ponudba kreditov s fiksno obrestno mero pa je dokaj draga. Svetla izjema je le Delavska hranilnica, pri kateri je takšen kredit od 100 do 400 evrov ugodnejši kot pri drugih bankah. Pri kreditih z daljšo dobo odplačevanja in večjimi zneski je večje tudi tveganje, da bodo večji tudi stroški obresti. |
Naš vtis o ravnanju bank
Potrošniški krediti so danes precej dražji, kot so bili pred leti, razlike med ponudniki pa so velike. Primerjava med bankami je za potrošnike kljub opisanim težavam gotovo zelo koristna – razlika (torej prihranek) med najbolj in najmanj ugodno banko je lahko pri kreditu, o katerem smo poizvedovali, tudi do tisoč evrov.
Neprijetno nas je presenetilo, kako banke potrošniku po nepotrebnem otežijo odločanje. Prakso, da banke na svojih spletnih mestih praviloma ne objavljajo verodostojnih kreditnih ponudb, je težko razumeti. Razočarale so nas ponudbe, v katerih manjkajo ključni podatki za potrošnikovo odločitev. Nekorektno od večine bank, ki jih je obiskala naša potrošnica, je bilo tudi, da so po e-pošti poslali boljšo ponudbo, kot so jo bili pripravljeni v resnici dati, čeprav jim je že v dopisu opisala svojo plačilno sposobnost.
Razočaralo nas je tudi silno nezaupanje banke do naše potrošnice. Mar za preverjanje kreditne sposobnosti ni dovolj, da potrošnik prinese v banko plačilne liste in bančne izpiske? Ali banke potrošnikom res tako malo zaupajo, da od njih že na prvem pogovoru zahtevajo podpisana potrdila delodajalca in potrošnikove domače banke (ta lahko potrdilo tudi drago zaračuna)? Brez teh potrdil se nobenemu od obiskanih bančnih uslužbencev ni zdelo vredno preveriti višine potrošničine plače in njenih drugih kreditnih obveznosti, da bi ji ponudili vsaj osnovno informacijo, ali lahko računa na odobritev kredita ali ne.
Zaradi slabega obveščanja o stroških kreditov ter zbirokratiziranih postopkov v številnih bankah se ne moremo znebiti vtisa, da bi večina bank potrošnikom najraje kar popolnoma onemogočila temeljito primerjavo ponudbe. Končujemo z vprašanji: katera banka si bo drznila ponuditi potrošnikom ugoden potrošniški kredit, za katerega bo zaračunala le fiksno obrestno mero? Kdaj bomo dočakali, da banke ne bodo inovativne le pri izumljanju vedno novih zank in stroškov, ampak tudi pri oblikovanju preprostih produktov in za potrošnike enostavnih postopkov?
Na kratko – kako do najugodnejšega kredita?
|
Podjetniški naložbeni center nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.
Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.
04.05.2020
Ali veste zakaj ljudje pravijo, da je najslabše hraniti denar na banki, ali še huje – doma, v gotovini? Odgovor...
13.07.2021
Evropski zeleni dogovor in finančni viri za investicije na področje energije Evropski zeleni dogovor Evropski zeleni dogovor je odgovor Evropske...