Omejitve so hkrati finančni potencial podjetja. Ko si poslovodja postavlja finančne omejitve, mora vedeti, koliko sredstev bo potreboval za tekoče poslovanje in kako so ta sredstva oddaljena od denarja na računu. Temu pravimo likvidnost sredstev. Drugi vidik ocenjevanja sredstev je specifičnost ali posebnost sredstev, oziroma ali imajo sredstva alternativno uporabno vrednost in kakšna je.

Kapitalska ustreznost

Kapitalska ustreznost je tista optimalna sestava virov financiranja podjetja, ki nam zagotavlja trajno plačilno sposobnost. Odvisna je od dejavnosti, od obsega posla in tveganja, ki smo mu izpostavljeni. Vsaka panoga ima sebi primerno sestavo sredstev glede na ročnost, in zaradi tega drugačne potrebne vire financiranja. Večji obseg poslov potegne za seboj potrebo po lastnem kapitalu in dolgoročnih virih financiranja. Zato večanje prodaje ne pomeni samo po sebi več dobička, pač pa zagotovo več dolga. Dobiček sicer morda bo, ni pa rečeno da bo tudi denar na računu. Dolgove pa lahko poravnavamo samo z denarjem na računu.

Kapitalska ustreznost je tudi posojilna sposobnost ali meja zadolževanja. Zato si postavimo meje posojil, sicer bomo prehitro na drugi strani, ko nas bodo bančniki obiskovali zaradi težav, in ne zaradi povečevanja posla.

Obratni kapital

Obratna sredstva so terjatve in zaloge. Ko od njih odštejemo obveznosti do dobaviteljev, dobimo neto obratni kapital ali tisti del obratnih sredstev, ki jih moramo financirati s posojili. Obvladovanje obratnega kapitala pomeni obvladovanje terjatev, zalog in dobaviteljev.

Kdor ne obvladuje kupcev, ima težave s terjatvami; te so namreč vedno posledica in ne vzrok. Če ne obvladujemo procesa v podjetju in ni nihče odgovoren za zaloge, se lahko kaj hitro zgodi, da se jih nabere več, kot bi bilo treba. Če pa so stvari prepuščene razmeram na trgu ali nasprotni stranki, bomo prodajali poceni in na dolge plačilne roke, nabavljali pa drago in ob takojšnjem plačilu. Če so tržniki v partnerskem odnosu s strankami, potem je podjetje v globljem dolžniškem razmerju z bankami.

V podjetju si moramo zato postaviti meje zadolževanja, te pa jasno posredovati tudi prodajnikom in nabavnikom. Če smo na pragu posojilne sposobnosti, je plačilni rok v nabavi in prodaji pomembnejši od cene. Na kratek rok in za preživetje je plačilna sposobnost pomembnejša od donosnosti. Donosnost pa je pogoj, da si na dolgi rok zagotovimo plačilno sposobnost. Sicer pa v krizi štejejo predvsem kratkoročne odločitve in preživetje.

Finančno močno podjetje lahko prodaja dražje, ker je finančno konkurenčno, še posebej v krizi, hkrati lahko nabavlja poceni, če takoj in redno poravnava obveznosti. Finančno šibka podjetja, nasprotno, nabavljajo drago, ker je v ceni vgrajeno tveganje neplačila, in prodajajo poceni, ker lahko le s ceno prehitijo konkurenco.

Obvladovanje ročnosti terjatev in dobaviteljev je življenjskega pomena za podjetje na kratek rok in pogoj za trajnostno rast.

Poslovni vzvod ali sestava stroškov

Če imamo pretežno fiksne stroške, ki se ne spreminjajo z obsegom poslovanja, si ne moremo privoščiti nihanja obsega poslovanja. Nižja prodaja je takojšnja izguba, povečanje prodaje pa običajno terja naložbe na dolgi rok. Za opravljanje dejavnosti potrebujemo sredstva; od tega, ali so sredstva v lasti ali samo v posesti, pa bo odvisno, ali bodo stroški fiksni ali bolj prilagodljivi obsegu možne prodaje.

Vsaka poslovna odločitev prinaša tveganje in finančne posledice. Tega se moramo zavedati, saj se bomo le tako lahko izognili morebitni katastrofi. Omejitve pa so hkrati priložnosti, ki nam omogoča rast ali investiranje do meje, ki je še varna in ne ogroža obstoja podjetja.

Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije