Kaj sploh je kreativno računovodstvo?
Mislim, da se vsi strinjamo, da je računovodstvo nujno potrebno za podjetje. Informacije, ki jih zagotavlja, so zelo pomembne ne samo za menedžerje v podjetju, temveč tudi za odločevalce zunaj podjetja. To vodi do navzkrižja interesov. Po eni strani bi si vlagatelji želeli imeti zanesljive in resnične informacije o podjetju, v katerega želijo vlagati, po drugi strani pa so podjetja in njihovi menedžerji prisiljeni spremeniti dejanski rezultat poslovanja svojega podjetja, da bi pritegnili nov kapital za financiranje poslovanje, da bi rešili sebe oz. zagovorjali svoje ‘odločitve o poslovanju’ ter da bi rešili podjetje pred propadom. Tehnika, ki menedžerjem vse to omogoča v mejah zakonitosti, se imenuje kreativno računovodstvo.
Prvi, ki je izraz Kreativno računovodstvo uporabil, je bil Ian Griffiths v svoji knjigi Kreativno računovodstvo (1986);
»Vsako podjetje v državi se ukvarja s svojim dobičkom. Vsak objavljeni račun temelji na knjigah, ki so bile nežno kuhane ali popolnoma pražene. Številke, ki se vlagatelji dvakrat letno pošiljajo, so se spremenile, da bi zaščitili krivce. To je največji trik od trojanskega konja. Vsak računovodja, vreden soli, bo potrdil, da to ni nobena divja trditev. Nobenega argumenta glede obsega in obstoja tega korporacijskega izkrivljanja ni; edini spor bi lahko bil glede načina njegovega opisa. Fraze, kot so “kuhanje knjig”, “brskanje po računih” in “korporativni trik”, lahko dvignejo obrvi, kadar ljudje sklepajo, da je v tej zabavi nekaj zakonitega. Pravzaprav je ta prevara popolnoma dobrega okusa. Popolnoma legitimno – gre za kreativno računovodstvo. “(Griffiths, 1986) Potem ko je Griffiths prvič uvedel izraz, so mnogi sledili. In čeprav je prišlo do številnih novih opredelitev, kot so “umetnost ponarejanja bilance stanja” (Bertolus J.), “umetnost izračuna koristi” (Lignon M.), “umetnost predstavljanja bilance stanja” (Gounin L.) ali »umetnost varčevanja denarja« (Ledouble D.), na koncu se vse opredelitve nanašajo na isto idejo. Torej, da strnem; kreativno računovodstvo sestavljajo računovodske prakse, ki upoštevajo zahtevane zakone in predpise,
vendar odstopajo od tega, kar nameravajo doseči ti standardi. Kreativno računovodstvo izkorišča vrzeli v računovodskih standardih, da bi lažno prikazalo boljšo podobo podjetja. Čeprav so kreativne računovodske prakse zakonite, se vrzeli, ki jih izkoriščajo, pogosto preoblikujejo, da se prepreči takšno vedenje.
Razlogi za uporabo kreativnega računovodstva
Podjetja pogosto ne izpolnijo vseh pričakovanj, zato se začnejo spraševati, kako spremeniti slabo in dejansko podobo podjetja v odlično in neresnično. Tu se težave začnejo in se pojavi motivacija za izvajanje kreativnega računovodstva. Michael Jones v svoji knjigi Ustvarjalno računovodstvo, prevare in mednarodni računovodski škandali (2010) spodbude za ustvarjalno računovodstvo razdelil v štiri različne skupine: osebna motivacija, tržna pričakovanja, posebne okoliščine in prikrivanje goljufij. Pa na kratko o vseh štirih:
- OSEBNA MOTIVACIJA
Nagrajevanje managerjev je seveda povezano z (ne)uspešnim poslovanjem podjetja. Posledično motivacijo za kretivno računovodstvo predstavljajo: dvig plače, bonusi, varnost zaposlitve in osebno zadovoljstvo. V nekaterih primerih težke finančne razmere prepričajo vodjo, da se prepusti kreativnemu računovodstvu, v drugih pa gre le za pohlep.
»Mesto je pomembno gonilo kreativnega računovodstva. V bistvu upravitelji prinašajo dobiček, medtem ko analitiki pomagajo določiti cene delnic. To lahko menedžerjem povzroči težave, če dobiček ne ustreza pričakovanjem analitikov. Napovedi analitikov se redno objavljajo. Če podjetja ne bodo izpolnila napovedi, je verjetno, da bodo tečaji njihovih delnic trpeli. Temu se večina podjetij skuša izogniti, saj mestu pošilja napačne signale. Tu so tri glavne spodbude: izpolnjevanje pričakovanj analitikov, izravnava dobička in norma. ” (Jones, 2010)
Kot posebne okoliščine, v katerih bi upravitelji morda želeli sprejeti kreativno računovodstvo, se upošteva: upravljanje z zadolževanjem/prevelike obveznosti, združitve in prevzemi, manjša prepoznavnost, nova managerska ekipa, čakanje na dobre čase, prepričanje, da veljavni predpisi niso pravilni in “ni nezakonito, zakaj torej ne bi”.
Tukaj gre za situacijo, v kateri je manager sredstva že nelegalno prisvojil in da bi to prikril, nato manipulira z računovodskimi izkazi.
Posledice kreativnega računovodstva
Narava ljudi se ne spreminja. Od takrat, ko so ljudje delali v računovodstvu so sledili škandali- ni to neka nova znanost. Omenjeno pa ni bilo slabo samo za podjetja, temveč tudi za stranke in partnerje. Kadar na trgu propade korporacija ali veliko podjetje, slednji zagotovo niso edini, ki utrpijo škodo, obstaja dolg seznam podjetij, organizacij, bank in posameznikov, ki sledijo kot dodatna škoda t.i. ‘collateral damage’. Kreativno računovodstvo, če ga uporabljamo do meje, kjer ga ni več mogoče nadzorovati, je lahko zelo škodljivo za vse udeležence v ekonomiji. Po drugi strani, če je kreativno računovodstvo uporabljeno v ‘mejah normale’ se njegove posledice seveda ne občutijo in ne predstavlja škode nikomur.
Metode kreativnega računovodstva
- Povečanje dohodka (prezgodnje priznanje prodaje, povečanje prejemkov obresti, vključitev nedelujočega dobička, obravnavanje posojil kot prodaje, zamenjave)
- Zmanjšanje stroškov (Uporabite računovodstvo rezervacij, Zmanjšajte davek, Veliki kopeli ali prekomerni enoletni odpisi, zmanjšajte stroške in povečajte sredstva, povečajte zaključni inventar, kapitalizirajte stroške, podaljšajte amortizacijske dobe, bodite velikodušni do slabih terjatev)
- Povečanje sredstev (izboljšajte t.i. ‘goodwill’, izboljšajte blagovne znamke in druga neopredmetena sredstva, prevrednotite osnovna sredstva)
- Zmanjšanje obveznosti (zunajbilančno financiranje, prerazvrstitev dolga v kapital)
- Povečanje denarnih tokov iz poslovanja (maksimiziranje prilivov iz poslovanja, zmanjšanje odtokov iz poslovanja)
Omenjene tehnike / metode v praksi skorajda ni mogoče zaznati niti s strani izkušenih analitikov.
Kje je torej meja med kreativnim računovodstvom in prevaro?
Pojav kreativnega računovodstva ima lahko pozitivne ali negativne posledice za gospodarstvo ali pogosto celo oboje. Kreativno računovodstvo samo po sebi ni nezakonito v nobeni državi, nezakonito postane šele, ko prestopi mejo, gre predaleč in postane goljufija. Toda nihče v resnici ni prepričan, kje je meja ali meja, po kateri kreativno računovodstvo ni več kreativno, ampak goljufija. Zdaj, ko gre za računovodstvo, ima vsaka država svoje predpise o tem, kako naj podjetja poročajo o finančnem poslovanju svojega podjetja. Predpisi so do neke mere enaki, a ko začnemo razpravljati o podrobnostih, postanejo drugačni.
Odvisno je torej, kateri računovodski standardi so predpisani kot vodilo. Trenutno prevladujeta dve skupini: IFRS (international financial reporting standards), uporabljeni v nasledjih državah: EU, Južna Koreja, Indija, Hongkong, Avstralija, Malezija, Pakistan, državami GCC, Rusija, Čile, Filipini, Južna Afrika, Singapur in Turčija, ne pa tudi v Združenih državah Amerike. V slednjih se uporablja GAAP (general accepted accounting principles). Na splošno se pričakuje, da bo sprejemanje IFRS po vsem svetu koristno za vlagatelje in druge uporabnike računovodskih izkazov z zmanjšanjem stroškov primerjave alternativnih naložb in povečanjem kakovosti informacij. Koristi naj bi imela tudi podjetja, saj bodo vlagatelji bolj pripravljeni zagotoviti financiranje. Podjetja z visoko stopnjo mednarodnih dejavnosti spadajo v skupino, ki bi jim koristil prehod na IFRS.
Torej, kreativno računovodstvo je popolnoma zakonito, če so njegove prakse v mejah računovodske politike, bodisi GAAP, bodisi ifrs ali katere koli druge (odvisno od države) . Predpisi o računovodstvu služijo kot pravila, ki jih je mogoče zelo enostavno izkoristiti in uporabiti v korist podjetja, le dober računovodja je potreben. Podjetja lahko nato preprosto poiščejo način, kako bi jim “računovodska pravila” najbolj ustrezala. Za prikaz primera:
Mnoga podjetja lahko poročajo o zalogah bodisi po metodi First-In, First-Out (FIFO) bodisi po metodi Last-In, First-Out (LIFO). Po metodi stroškov zalog FIFO, ko podjetje proda izdelek, se zaloga, ki je bila najprej proizvedena ali pridobljena, šteje za prodano. Po metodi LIFO se pri prodaji izdelka šteje, da je zadnji proizvedeni idelek na zalogi prodan. V obdobjih naraščanja cen zalog lahko podjetje uporabi eno od teh računovodskih usmeritev za povečanje dobička. Na primer, podjetje v predelovalni industriji kupi zaloge po 10 EUR na enoto v prvi polovici meseca in 12 EUR na enoto v drugi polovici meseca. Podjetje na koncu kupi skupno 10 enot po 10 EUR in 10 enot po 12 EUR, skupaj pa proda 15 enot za ves mesec. Če podjetje uporablja FIFO, so njegovi stroški prodanega blaga: (10 x 10 EUR) + (5 x 12 EUR) = 160 EUR. Če pa uporablja LIFO, so njegovi stroški prodanega blaga: (10 x 12 EUR) + (5 x 10 EUR) = 170 EUR. Zato je bolj ugodno imeti metodo FIFO v obdobjih naraščanja cen.
Glede na zgoraj zapisano lahko vidite, da lahko podjetja popolnoma spremenijo uspešnost svojega poslovanja s kreativnim računovodstvom, ki je popolnoma zakonito v vseh državah – kaj so potem računovodske prevare in po čem se razlikujejo od kreativnega računovodstva, razen dejstva, da so nezakonite, kreativno računovodstvo pa ne pa v naslednjem delu.