Povečuje se povpraševanje podjetij po (posojilni) podpori novim investicijam, čeprav je še vedno veliko refinanciranja.

Za Slovenijo, ki je izrazito izvozno usmerjana, je zelo pomembno tudi gospodarsko stanje v državah, kamor Slovenija največ izvaža. Dobre gospodarske obeti v teh državah so namreč spodbudna informacija tudi za slovenski izvoz. (podrobnejše ocene in napovedi za Slovenijo in tujino lahko zagotovijo UMAR, Banka Slovenije, Ekonomska fakulteta ali druge podobne evropske institucije).

Krepka gospodarska rast se kaže tudi v povečavanju zanimanja podjetij za najemanja posojil. Banke z veseljem ugotavljajo, da se povečuje število investicijskih projektov, hkrati pa se soočajo z trdim bojem za stranke – podjetja namreč dobro vedo, da je likvidnost bančnega sistema visoka, kar potiska navzgor tako obrestne mere kot druge stroške, povezane s financiranjem.

Gospodarska rast v Sloveniji je že kar nekaj četrtletij nad povprečjem rasti v območju evra. Kako se to odraža v stikih vaše banke s podjetji? Povprašujejo po več posojilih, kakšna je ta rast?

SID: Povečana gospodarska aktivnost se le delno občuti na področju kreditiranja. SID banka je glede tega sicer v specifičnem položaju, saj nastopa na segmentih trga, kjer druge banke ne delujejo ali pa ne delujejo v zadostni meri. Gre predvsem za podjetja z bolj tvegano finančno sliko, pa vendar z ustreznim potencialom rasti ali z velikimi multiplikativnimi učinki na gospodarsko aktivnost. Na tem področju se izboljšana gospodarska situacija postopoma kaže tudi v investicijski aktivnosti družb, predvsem za nabavo nove opreme, za katero potrebujejo financiranje. Motor aktivnosti ostajajo predvsem izvozna podjetja.

Abanka: Na trgu smo zaznali rahlo povečanje povpraševanja po financiranju osnovnih sredstev, pri čemer je večja rast povpraševanja zaznana za financiranje nove opreme kot za financiranje izgradnje proizvodnih prostorov. Še vedno pa prevladuje refinanciranje obstoječega dolga v podjetjih ter financiranje obratnega kapitala.

Sberbank: Tudi letos v banki Sberbank beležimo povečano povpraševanje po kreditih, predvsem v segmentih malih in srednje velikih podjetij ter mikropodjetjih. Največ povpraševanj je predvsem po financiranju od treh do sedmih let, kar je tudi ekonomska doba investicij.

UniCredit: Ker je izvoz eden glavnih generatorjev gospodarske rasti tako lokalno kot tudi kot skupina še posebej intenzivno iščemo rešitve za podporo izvoznim podjetjem, ki jim lahko ponudimo marsikatero rešitev za izzive, s katerimi se soočajo. V zadnjem obdobju zaznavamo povečano povpraševanje, predvsem po kratkoročnih virih za financiranje obratnega kapitala oz. tekočega poslovanja. Še vedno pa opažamo, da je povpraševanje po dolgoročnih investicijskih sredstvih zmerno.

Hypo Alpe-Adria: Lani smo bili precej aktivni pri novem kreditiranju tako obstoječih kakor tudi novih strank. V veliki meri smo nadomestili odplačila obstoječih kreditov. Enako smo si za leto 2016 postavili visoke načrte glede novih poslov in dodatnega kreditiranja obstoječih, kakor tudi novo pridobljenih podjetij – strank. Z rastjo gospodarske aktivnosti slovenskih podjetij v manjšem obsegu, raste tudi povpraševanje po kreditih.

Banka Koper: Pri nas ne opažamo znatnega porasta povpraševanja po dodatnih posojilih v povezavi s povečanjem gospodarske rasti, vsaj ne dolgoročnih posojil za financiranje novih investicij, kajti podjetja so očitno že dovolj investirala v letih, ko je bila gospodarska rast bistveno večja.

Nekaj rasti je zaznati v povpraševanju po kratkoročnih posojilih, ko podjetja povečujejo prodajo in s tem prihodke, s tem pa se povečujejo potrebe po financiranju obratnega kapitala (ki ga podjetja delno financirajo z lastnimi viri, delno pa z bančnimi posojili). Vsekakor se pričakuje, da bi se poleg rasti izvoza zagnale tudi kakšne večje investicije, ki bi posledično sprožile potrebo po dolgoročnih virih financiranja. V Banki Koper smo vedno pripravljeni prisluhniti dobrim projektom, zlasti takim, ki zagotavljajo internacionalizacijo, zvišujejo dodano vrednost in s tem tudi zaposlenost.

Kakšne vrste projektov pripravljajo podjetja in na kakšen način iščejo zanje financiranje? Opažate kakšne značilne razlike med velikimi in manjšimi podjetji, tudi glede pričakovanj, ki jih imajo do banke glede kreditiranja prodjektov?

NLB: Podjetja v Sloveniji so raznovrstna in takšni so tudi njihovi projekti. V slovenskem prostoru počasi, a vztrajno vse bolj prihajajo do izraza tudi alternativnejše oblike financiranja podjetniških idej, s tem mislimo predvsem na oblike množičnega financiranja novih (navadno zelo inovativnih) idej. Tudi NLB je vstopila v partnersko mrežo alternativnejših ponudnikov financiranja in s tem je našim strankam, pravnim osebam, omogočen dostop do dodatnih finančnih sredstev. Vsekakor so velika podjetja v povprečju tudi zaradi svojih izkušanj in življenjskega cikla bolj zahtevna, sploh če povprašujejo po večjih vsotah denarja, a tudi manjša podjetja ne zaostajajo.

SID: Zaznavamo povečanje povpraševanja po investicijski opremi in tudi po večjih izvoznih poslih, pa tudi po obratnem kapitalu, največkrat pri izvoznikih. Povečan obseg poslovanja namreč povečuje tudi potrebe po financiranju projektov, kot tudi obratnega kapitala. Posebej so aktivna mala in srednja podjetja, manj povpraševanja je pri večjih podjetjih, še posebno pri dobro stoječih, ki se večinama razdolžujejo.

Njihove potrebe največkrat ustrezno zadovoljujejo poslovne banke, zato SID banka kot razvojna banka na tem področju običajno ne nastopa. Obenem so vsa, tako velika kot mala podjetja, seznanjena z večjo likvidnostjo slovenskega bančnega sistema, zaradi česar se obrestne mere tendenčno še znižujejo, kar do neke mere lahko dodatno spodbudi kreditno aktivnost. Banke pa moramo kljub spremenjenim tržnim razmeram skrbno ocenjevati tveganja in jim prilagoditi tako zavarovanja kot obrestne mere.

SKB: Na področju poslovanja s podjetji imamo jasno opredeljeno strategijo. Osnovno vodilo je financirati namene, ki so vezani na osnovno dejavnost stranke in ki prispevajo k uresničevanju njenih realno zastavljenih, finančno uresničljivih poslovnih ciljev. Eden ključnih pogojev kreditiranja je zato dobro poznavanje stranke in njenega poslovanja. Osnovo vodilo pri financiranju temelji na oceni sposobnosti stranke za vračilo posojila oziroma oceni, ali bo bodoči prosti denarni tok stranke zadoščal za poravnavanje vseh njenih (obstoječih in bodočih) finančnih obveznosti. Banka pri presoji upošteva ne le pretekle finančne izkaze stranke-podjetja, temveč izhaja iz celovite analize podjetja in panoge, kritično oceni predstavljene plane poslovanja. Pridobljena zavarovanja so namenjena zgolj zmanjšanju kreditnega tveganja, nikakor pa niso pa nadomestilo za oceno sposobnosti vračila finančnih obveznosti. Zavarovanje ne izboljšuje kreditne bonitete stranke, je sekundarnega pomena, saj lahko kvečjemu zmanjšuje morebitno kreditno izgubo.

Abanka: Pri malih in srednjih podjetjih je zaznati nekoliko večje povpraševanje po kreditih za investicije za financiranje v proizvodnje objekte ter strojno opremo kot pa pri velikih podjetjih. Pri tem banka opravlja svetovalno funkcijo tudi v smislu zagotovitve ustreznih virov financiranja (sodelovanje z institucijami, npr. Slovenski podjetniški sklad).

Sberbank: Podjetja se največ odločajo za investicije v osnovna sredstva in ali v obratni kapital. V največji meri se zanimajo za kredite iz redne ponudbe banke, kredite v kombinaciji s Slovenskim podjetniškim skladom in za kredite v sodelovanju s SID banko za trajnostni razvoj. Bistvenih razlik med malimi in velikimi podjetji ni, opažamo le upad zadolževanja pri velikih podjetjih.

UniCredit: Podjetja se obračajo na nas predvsem s projekti, ki podpirajo njihovo osnovno dejavnost, kjer pa so razlike med večjimi in manjšimi v velikosti projektov. Pri manjših podjetjih se pojavljajo tudi povpraševanja po financiranju projektov za uveljavitev nove dejavnosti z namenom prilagajanja tržnemu povpraševanju. Pri manjših podjetjih je tudi manj povpraševanj po investicijah v nepremičnine. Pričakovanja podjetji so v osnovi podobna in sicer, da banke podpremo njihove projekte.

Hypo Alpe-Adria: Opaziti je nekoliko večje povpraševanje po financiranju. Tako pri velikih, kakor tudi pri manjših podjetjih. Še vedno so v veliki večini povpraševanja usmerjena k obratnim sredstvom, za financiranje tekoče proizvodnje oz. za financiranje konkretnih kratkoročnih in v glavnem izvoznih poslov. Projekti, katerim pristopajo podjetja, so še vedno redki. Podjetja se mogoče nekoliko pogumneje kot v zadnjih letih odločajo tudi za investicije v osnovna sredstva. Tu imamo v mislih predvsem strojno opremo in orodja, v določenih primerih pa tudi nepremičnine. Podjetja, ki so usmerjena k izvozu, vlagajo v strojno opremo in tudi v orodja, saj se zavedajo, da bodo le na tak način zdržali v nenehnem boju na mednarodnem trgu.

Banka Koper: Tam, kjer so projekti, gre predvsem za dolgoročne investicije v osnova sredstva ter stroje oziroma opremo. Za širitev proizvodnje ali posodobitve podjetja v pretežni meri iščejo dolgoročne vire financiranja (skladno s predvideno življenjsko dobo investicije), del sredstev pa zagotovijo iz lastnih sredstev (ustvarjeni pretekli dobički ter načrtovani bodoči denarni tokovi). Tovrstne investicije se načeloma financirajo v razmerju 25 odstotkov podjetje in 75 odstotkov banka. Kar v tem trenutku opažamo, je čedalje večji pritisk podjetij na banke glede cene financiranja, saj je likvidnost na trgu še vedno izredno visoka, konkurenca pa zelo močna, če upoštevamo število bank v državi.

Banke ste na začetku krize in med krizo zelo zaostrile pravila preverjanja tveganja projektov. Katere dejavnike oziroma značilnosti predlaganega načrta in podjetja danes najbolj natančno ocenite s stališča tveganja?

NLB: Še vedno so v bančništvu v ospredju klasična finančna merila, s katerimi banke ocenjujemo tveganja projektov (računovodski izkazi, denarni tokovi …), pa tudi nefinančna merila so zelo pomembna (konkurenčnost poslovnega modela, kompetence menedžmenta, znanja v podjetju …). Vsekakor pa banke pri ocenjevanju projektov upoštevamo kvalitativne kriterije.

SID: Ekonomska upravičenost vsakega projekta, kar pomeni zadostna verjetnost poplačila iz denarnega toka, ki ga bo podjetje ustvarilo, tako je glavno merilo presoje. Pomembno je, da so tveganja projekta deljena, torej da ima podjetje ustrezno višino lastnih sredstev, s čimer je tudi strošek dolga za družbo znižan. Pokritost stroškov in lastna sredstva morajo biti dovolj visoki, da projekt lahko prenese morebitna nihanja tako na prihodkovni kot stroškovni strani projekta.

Razpoložljive ocene sicer kažejo na še vedno velike razlike med povpraševanjem in ponudbo kreditiranja. Mednarodne primerjave evropske komisije, denimo, kažejo, da so MSP glede dostopa do financiranja v Sloveniji med najbolj prizadetimi v območju z evrom. Vse presežno povpraševanje sicer ni kreditno sposobno, je pa spodbuda za aktivnosti javnega spodbujevalnega sistema na tem področju, predvsem za podjetja s perspektivnimi poslovnimi modeli.

SKB: Odločitev banke, da financira določeno podjetje, je rezultat več dejavnikov. Izhajamo predvsem iz bonitete podjetja, predstavljenega poslovnega načrta ali investicijskega načrta, ki da informacijo o predvidenem poslovanju podjetja v prihodnosti, predstavitve namena želenega financiranja, dogovora o zavarovanju, ki nam ga je komitent pripravljen ponuditi, ter tudi iz preteklih izkušenj s sodelovanjem s tem komitentom, če gre za sedanjo stranko. Dober projekt z zornega kota banke je tisti projekt, ki tveganje v zvezi s prihodnjim poslovanjem podjetja ustrezno razprši med lastnike podjetja in druge upnike podjetja, med katere seveda sodi tudi banka. Vsako stranko, ki hoče v naši banki najeti kredit, vprašamo po namenu financiranja. Ko ugotovimo, zakaj podjetje sredstva potrebuje, stranki predlagamo tisto vrsto financiranja, ki je po našem mnenju za njihovo potrebo najprimernejša. Posebnih kreditov, ki bi bili namenjeni zgolj določenim vrstam podjetij, v svoji ponudbi nimamo, saj banka želi sodelovati s podjetji različnih velikosti v različnih dejavnostih in s tem razpršiti tveganje.

Abanka: Skladno s preteklo prakso banka še večjo pozornost namenja oceni kreditne sposobnosti kreditojemalca, predstavljeni finančni konstrukciji projekta s poudarkom na presoji kakovosti predpostavk uporabljenih za izdelavo projekcij denarnih tokov, realno oceno bodočih poslov ter kakovost zavarovanja.

Sberbank: Pri vsaki svoji potencialni stranki skrbno pregledamo oziroma naredimo analizo preteklih finančnih izkazov, projekcije denarnih tokov v prihodnjem obdobju oziroma za celotno dobo financiranja ter oceno materialnih zavarovanj, kjer zahtevamo ustrezna cenitvena poročila.

UniCredit: Pravila in merila, ki jih uporabljamo za ocenjevanje tveganj podjetij ali projektov, so v svoji osnovi še vedno enaka in sledijo logiki dobrega razumevanja poslovanja podjetja in njegove finančne uspešnosti oziroma ekonomike projekta, ki v poslovnih načrtih temeljijo na določenih predpostavkah.

Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da se realnost lahko precej razlikuje od poslovnega načrta, zato je nujno treba imeti veliko kritične presoje teh ključnih predpostavk, saj se v sedanjem, zelo spremenljivem okolju, uspešnost poslovanja lahko zelo hitro spremeni. Dodatna previdnosti velja, če gre za financiranje podjetij v daljšem obdobju, če delujejo v bolj tveganih panogah ali investirajo v bolj tvegane projekte.

Hypo Alpe-Adria: Glavni pogoj za kreditiranje posameznega projekta oz. podjetja je zadosten in kakovosten ter stalen denarni tok. Pri kratkoročnih kreditiranjih, za obratna sredstva, je ugotovljen zadosten denarni tok lahko zadostno kritje za obvladovanje tveganj bank. Pri dolgoročnih kreditiranjih pa banka želi pridobiti tudi drugo, predvsem materialno zavarovanje, s čimer si omeji bodoča, danes nam še neznana morebitna tveganja. Pomembno je, da podjetje svoje načrtovano poslovanje ustrezno pojasni in podkrepi z pogodbami, naročili in drugimi dokazi.

Banka Koper: Mi smo projektno financiranje temeljito preverjali tudi pred pojavom finančne krize, saj smo se vedno zavedali, da vračilo kredita ne sme biti odvisno le od projekta samega, temveč tudi od običajne dejavnosti podjetja, panoge podjetja, položaja podjetja v panogi in obetov poslovanja v prihodnosti.

Pri podjetjih, ki so se in se še vedno ustanavljajo le za namen izvedbe projekta, je kreditno tveganje večje, saj je vračilo kredita odvisno tako od uspešnega zaključka projekta kot bodočih denarnih tokov, ki izhajajo iz predmeta financiranja, kar pa je običajno težko oceniti. Še posebej pa cenimo, če podjetja v svojih poslovnih načrtih že sama predvidijo potencialna tveganja pri izvedbi projektov ali investicij, in tudi nakažejo rešitve, s katerimi bodo težave odpravljali.

Dajejo slovenska podjetja še vedno prednost bančnemu financiranju (prek posojil) ali se že bolj odločajo tudi za izdajo obveznic in drugih nebančnih virov?

NLB: V Sloveniji je še vedno v ospredju klasično bančno financiranje. Vsekakor pa se podjetja pospešeno spogledujejo in tudi že poslužujejo drugih, nebančnih načinov financiranja svojih projektov. Kot omenjeno, so trenutno vse bolj v ospredju načini množičnega financiranja (»crowdinvesting/crowdfunding«).

SID: V osnovi je slovensko gospodarstvo še vedno bančno gospodarstvo. To je povezano z velikostjo podjetja. Velika podjetja vse pogosteje posegajo po obvezniškem trgu. Mala in srednja podjetja pa imajo do tega trga težek dostop. Bančno financiranje tako ostaja primarni vir dolžniškega financiranja, se pa povečujejo aktivnosti in razmišljanja družb o drugih načinih dostopa do virov. Ocenjujemo, da je tako razmišljanje in dogajanje dobro, saj razpršenost in diverzifikacija virov financiranja podjetjem odpira nove možnosti, s čimer so pri svojem poslovanju fleksibilnejša. Tako vire financiranja lažje prilagodijo namenu in potrebam ter so manj odvisna od bank.

SKB: Cenovno politiko naših produktov in storitev pripravljamo na podlagi analize tako makro in mikro ekonomskih kazalnikov, stroškov poslovanja s posameznimi bančnimi produkti oziroma storitvami, njihove kakovosti oziroma zahtevnosti, nadgradenj informacijskega tehnološkega sistema, izpolnjevanja zakonskih predpisov in zahtev pri poslovanju ter, upoštevajoč druge razmere na trgu, tudi na podlagi ponudbe in povpraševanja. Pri tem sledimo strogemu ocenjevanju s financiranjem povezanih tveganj. O ustreznosti naše cenovne politike pričajo posledično tudi doseženi zelo dobri finančni rezultati.

Abanka: Slovenska podjetja še vedno dajejo prednost bančnemu financiranju, pri čemer se za izdajo obveznic odločajo le redka večja podjetja, ker so take izdaje dražje v primerjavi s pridobitvijo rednega bančnega vira.

Sberbank: Slovenska podjetja še vedno dajejo prednost bančnim posojilom, le posamezna večja podjetja imajo tudi dovolj potrebnih znanj za izdajanje obveznic.

Hypo Alpe-Adria: Predvsem v zadnjih dveh letih so se predvsem večja slovenska podjetja obračala tudi na druge vire financiranja – obveznice, komercialni zapisi in direktno na financiranje pri bankah s sedežem v tujini. Poglavitni razlogi so bili predvsem ponujena doba financiranja in tudi nižja cena. Po našem razmišljanju in videnju trenutnih razmer na slovenskem bančnem trgu bo ta način financiranja ponovno izgubil pomembnost v primerjavi z bančnim financiranjem pri slovenskih bankah.

S pritokom velike količine dokaj svežega denarja v slovenski bančni sistem (predvsem v banke z domačim lastništvom) so se tudi domači krediti izredno pocenili, tudi ponujena doba financiranja je precej daljša kot v preteklosti. Z nadaljevanjem nižanja aktivnih obrestnih mer postajajo domači bančni krediti za podjetja vedno bolj in bolj zanimivi. Tudi v primerjavi z izdajo obveznic in drugimi nebančnimi viri.

Banka Koper: Po naši oceni dajejo slovenska podjetja še vedno prednost financiranju preko bančnih posojil, čeprav je bilo v zadnji letih, predvsem v obdobju, ko so banke zaostrile pogoje in pravila odobravanja posojil, hkrati pa je bila likvidnost na trgu visoka, zaznati, da so se določena, predvsem večja podjetja, posluževala tudi drugih nebančnih instrumentov financiranja, kot so obveznice ali komercialni zapisi. Istočasno so se na drugi strani pojavljali potencialni investitorji, ki so, zaradi izredno nizkih obrestnih mer za depozite, iskali alternativne vire nalaganja presežnih sredstev.

Kakšno gospodarsko dinamiko pričakujete letos glede na podatke, ki jih imate od podjetij? Se bo podobna rast BDP, kot smo jo zabeležili v prvem četrtletju, nadaljevala?

NLB: Ostajamo pozitivni in verjamemo v potencial slovenskega gospodarstva ter njegove možnosti za rast in razvoj.

SID: Naša pričakovanja ostajajo realna, upoštevajoč, da je vzdržnost gospodarske rasti precej odvisna od gospodarske aktivnosti v državah, ki so naše glavne trgovinske partnerice. Na tem področju smo lahko le zmerni optimisti, hkrati pa je treba izpostaviti prizadevanja za pridobivanje konkurenčnosti pri slovenskih industrijskih proizvajalcih oziroma izvoznikih. Letos bo velik zastoj ali zmanjšanje investicijske aktivnosti zaradi prenehanja možnosti koriščenja evropskih sredstev, zaradi zmanjšanja javnih investicij. Hkrati se je treba truditi za postopno povečevanje zasebnih investicij. V tej smeri tudi banka SID pripravlja nove programe financiranja. Kljub nekaterim dobrim kazalnikom je možnosti za izboljšave še veliko, kar pa zahteva proaktivno delovanje.

SKB: Letos zaznavamo trend povečanja povpraševanja po kreditih in obsega kreditiranja. V podjetniškem sektorju se kaže optimizem, povečuje se povpraševanje. Pričakujemo nekoliko povečane investicije v podjetniškem sektorju, s tem pa tudi večja povpraševanja po financiranju, ki se lahko pojavlja v različnih oblikah: kreditih, najemanju virov na mednarodnih finančnih in kapitalskih trgih … SKB kot del ene največjih in kapitalsko najmočnejših bančnih skupin v Evropi, Skupine Société Générale, zagotavlja konkurenčno ponudbo na vseh segmentih poslovanja.

Abanka: Ker je slovensko gospodarstvo zelo izvozno usmerjeno, je rast BDP odvisna od dinamike na glavnih izvoznih trgih.

Sberbank: Letos pričakujemo nadaljnjo gospodarsko rast.

Hypo Alpe-Adria: Podjetja poslujejo dobro, predvsem tista, ki izvažajo. Po drugi strani pa je opaziti tudi določeno rast osebne potrošnje, ki bo spodbudila višjo gospodarsko rast tudi pri podjetjih. Pričakovati je tudi nekaj javnih investicij, ki jih bo pričela država. Upoštevajoč dejstvo, da so podjetja precej bolj »zdrava« (manj zadolžena, sanirana in prestrukturirana), je realno pričakovati vsaj podobno gospodarsko rast in rast BDP kot v preteklem četrtletju.

Banka Koper: Glede na odzive s trga lahko ocenimo, da v povprečju podjetja ostajajo optimistična. Med pomembnejšimi ovirami za povečanje gospodarske rasti navajajo zapletene administrativne postopke države in njeno nefleksibilnost na trgu dela, ter s tem povezano davčno politiko, kot tudi nekatere druge ovire, ki zavirajo vstop tujih vlagateljev na slovenski trg. Za Slovenijo, ki je izrazito izvozno usmerjana, je zelo pomembno tudi gospodarsko stanje v državah, kamor Slovenija največ izvaža. Dobre gospodarske obeti v teh državah so namreč spodbudna informacija tudi za slovenski izvoz. (podrobnejše ocene in napovedi za Slovenijo in tujino lahko zagotovijo UMAR, Banka Slovenije, Ekonomska fakulteta ali druge podobne evropske institucije).