Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Izterjava čezmejnih terjatev – Evropski plačilni nalog

Izterjava čezmejnih terjatev – Evropski plačilni nalog

03.06.2020

Dandanes je čezmejno sklepanje pogodb in opravljanje raznih poslov nekaj običajnega. Vedno več posameznikov kupuje zadeve preko interneta, najpogosteje od tujih ponudnikov, katerih sedeži se nahajajo v drugih državah, v tujini se preko spleta najema nastanitve in naroča storitve. V velikem obsegu poslujejo s tujino tudi slovenska podjetja, bodisi v obliki čezmejnega poslovanja, kot tudi v obliki kupovanja opreme, surovin ali zalog v tujini. To vodi v mnoge terjatve slovenskih podjetij nasproti podjetjem ali posameznikom s sedežem ali običajnim prebivališčem v tujini Evropska tako potrošniška kot tudi ostala zakonodaja daje subjektom v čezmejnem poslovanju mnoge pravice, vendar pa do težav prihaja, ko je treba svoje pravice uveljavljati.

Do problema pride na primer, ko slovensko podjetje naroči novo pisarniško opremo preko interneta, od spletnega prodajalca s sedežem v Franciji, in preko interneta tudi plača. Naročila po več tednih ne dobi dostavljenega, od spletnega prodajalca pa kljub številnim elektronskim sporočilom, ne dobi odgovora. Nadalje, slovensko podjetje na primer opravi storitev za podjetje iz tujine, vendar po izdani fakturi, kljub mnogim opozorilom za svojo storitev, ne dobi plačila.

Če bi bil dolžnik podjetje v Sloveniji, bi slovensko podjetje lahko na primer preprosto elektronsko vložilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (na primer na podlagi računa za opravljeno storitev) na portalu e-sodstvo, kjer bi moralo le izpolniti obrazec. Avtomatiziran sistem bi nato dolžniku izdal sklep o izvršbi glede na sredstva izvršbe, ki jih je v obrazcu upnik predlagal. Tudi v primeru ugovora dolžnika, bi postopek nadalje stekel v Sloveniji, kjer se podjetje spozna na sistem, govori slovenski jezik in pozna pravna pravila. Scenarij je pri dolžniku iz tujine drugačen. Sprožitev postopkov preko sistemov v tujini ali pred tujimi organi je malemu ali srednje velikemu podjetju neznana. Iskanje zastopnika v tujini za sprožitev postopka pred sodišči pa je zaradi nepoznavanja lahko, poleg tega pa je vodenje postopka v tujini za malo ali srednje podjetje povezano s prekomernimi stroški.

Slovenska podjetja največ poslujejo prav z ostalimi podjetji iz Evropske Unije, zato je koristno poznati poseben postopek, s katerim lahko upnik na preprost način, podoben domačemu postopku za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, od dolžnika, ki ima sedež ali prebivališče v drugi državi članici Evropske Unije doseže poplačilo njegovih terjatev. Postopek se imenuje Evropski plačilni nalog in je bil uveljavljen je 12. decembra 2006 z Uredbo Sveta (ES) št. 1896/2006. Pri Evropskem plačilnem nalogu gre za postopek, ki je namenjen izterjavi neplačanih dolgov od dolžnika, ki se ne nahaja v isti državi, ampak v drugi državi članici Evropske Unije. Izjema je situacija na Danskem, kjer postopka ni mogoče uporabiti. Možen je v gospodarskih in civilnih sporih, pogoj je le, da obstaja čezmejni element, torej, da ima ena od strank sedež v tujini. Postopek je možno uporabiti za množico zadev, izključene pa so upravne in davčne zadeve, stečaji, prihodki, upravne zadeve, postopki v zvezi z likvidacijo, prisilno poravnavo in postopki v

zvezi s plačilno nesposobnimi družbami. Potek izdaje Evropskega plačilnega naloga je hiter, preprost in učinkovit, namenjen pa je tako posameznikom, kot tudi pravnim osebam, torej tudi podjetjem. Zgornja meja glede zneska ne obstaja, pomembno je le, da je terjatev ob vložitvi zahtevka zapadla. Velika prednost slovenska mala in srednja podjetja je tudi, da prisotnost na sodiščih ni zahtevana, saj se postopek lahko vodi elektronsko – upnik mora le predložiti zahtevek, in tako začne postopek.

Potek postopka je naslednji:

  • Postopek se sproži z izpolnitvijo obrazca »Vloge za Evropski plačilni nalog« na spletni strani »Justice Europa« (www.e-justice.europa.eu). Obrazec je preprost za izpolnitev, saj sistem dolžnika vodi po korakih, ki se lahko vmes tudi prekinejo brez izgube informacij. Vloga mora vsebovati znesek dolga z obrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški, ter obrestmi. Poleg tega je nujna sestavina tudi navedba temelja zahtevka, pa tudi opis okoliščin, ki so podlaga terjatve, ter dokazi za le-te. Posebna prednost je, da se lahko obrazec izpolni v domačem jeziku, platforma pa nato vlogo prevede v jezik države Članice Evropske Unije, v kateri upnik vlogo želi vložiti.
  • Po izpolnitvi obrazca, upnik le-tega prejme v PDF obliki.
  • Obrazec mora nato preko portala poslati na pristojno sodišče v drugi državi članici – pomembno je torej, da upnik ve, katero sodišče je pristojno. Pristojnost se ugotavlja v skladu z Uredbo Bruselj I (razen ko gre za potrošniške zadeve), pomoč pri tej informaciji pa se najde tudi na portalu »e-Justice Europa« ali pa v »Evropskem pravosodnem atlasu za civilne in gospodarske zadeve«. Pri tem se plača taksa, ki je enaka višini običajnih civilnih taks.
  • Sodišče v državi članici vlogo prejme, in na podlagi pravilno izpolnjene vloge izda Evropski plačilni nalog v tridesetih dneh – sodišče torej ne preučuje resničnosti dokazov ampak pravilno izpolnitev vloge, ali so izpolnjene vse zahteve iz Uredbe o Evropskem plačilnem nalogu in dejstvo, ali je zahtevek očitno neutemeljen.
  • Sodišče bo nato dolžniku nalog vročilo, nakar ima dolžnik dve možnosti: lahko bodisi plača, bodisi poda ugovor v 30-ih dneh.

V primeru ugovora, je upniku omogočeno, da postopek nadaljuje v Evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Tu obstaja omejitev glede višine dolga, in sicer je znesek omejen na 5000 EUR. V primeru ugovora dolžnika pri višjih terjatev lahko upnik postopek nadaljuje le pred pristojnimi sodišči v zadevnem čezmejnem sporu, kar lahko pomeni, da bo moral, če želi biti poplačan, postopek nadaljevati pred sodišči v tujini, v skladu z zakonodajo zadevne državne članice glede pristojnosti civilnih sodišč. Vendar pa je učinkovitost postopka za Evropski plačilni nalog še vedno zelo visoka in stopnja ugovorov relativno nizka. Res je, da je podaja ugovora enostavna in dolžnik tam ne rabi izpodbijati upnikovih navedb, vendar pa je takšen postopek veliko bolj učinkovit, kot pa na primer dolgoročno pozivanje dolžnika na plačilo. Temu je tako, ker ugovor tudi za dolžnika pomeni pravdanje pred sodišči. V primeru nesporne terjatve, na primer terjatve na podlagi opravljene storitve in zatem izdanega računa, to ne bo v dolžnikovem interesu, saj bo na sodišču izgubil in tako bil primoran nositi tudi stroške postopka. Res je, da lahko dolžnik upa na to, da dolžniku ne bo v interesu pravdati se pred sodišči tuje države, vendar pa kot prej omenjeno dolžnik v primeru nižjih terjatev do upnika postopek lahko nadaljuje na preprost način v Evropskem postopku v sporu majhne vrednost, ki je kot postopek za Evropski plačilni nalog vodi na spletu z zelo nizkimi stroški, v primeru višjih terjatev do upnika, pa bo upniku kljub čezmejnemu elementu v interesu postopek nadaljevati. Tudi prednost pred izvršilnim postopkom na običajni način je tako v primeru nesporne terjatve še posebej očitna, saj bo upnik tako dobil »evropski izvršilni naslov«.

Tudi sama izvršljivost Evropskega plačilnega naloga je postopkovno preprosta. Gre uraden EU postopek, ki v primeru, da dolžnik (pravočasno) ne poda ugovora, upniku prinese  neposredno izvršljivo listino. Izdan Evropski plačilni nalog je torej v izdani državi članici neposredni izvršilni naslov. To pomeni da lahko upnik na podlagi le-tega takoj in brez vmesnih postopkov zahteva izvršitev. V kolikor dolžnik torej kljub uspešno izdanemu Evropskemu plačilnemu nalogu ne poravna svojih obveznosti, ima upnik možnost sodne izterjave. Za sodno izterjavo mora upnik izdan Evropski plačilni nalog, oziroma kopijo le-tega in njegov prevod (če ga sodišče zahteva) preprosto poslati pristojnim organom države članice, kjer želi izvršbo uveljavljati.

Poleg tega postopek v primeru neuspešnosti ne pozna učinka pravomočnosti in razsojene stvari, kar pomeni, da ni prepovedano ponovno vložiti isto zahtevo še enkrat, z istim zahtevkom, s ponovnim postopkom za Evropski plačilni nalog, ali pa uporabo drugega možnega postopka.

Zgoraj našteto torej pomeni, da terjatve do dolžnika, ki ima svoj sedež ali stalno prebivališče v drugi državi članice Evropske Unije (vsaj v primeru nespornih terjatev kjer dolžniku ne bo v interesu izdati ugovora na zahtevo za plačilni nalog) ne predstavljajo tako velike ovire, kot si lahko podjetje na prvi pogled predstavlja. Kompliciranost postopka same izdaje Evropskega plačilnega naloga, upoštevajoč, da se lahko obrazec izpolni v domačem jeziku, ni veliko večja, kot v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Postopek je prilagojen čezmejni naravi v smislu, da potencialne ovire čezmejnih zahtevkov poenostavi, je hiter in učinkovit.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.