1. Priprava, naprava, odločitev, ukrep, stvar, pojav ali snov namenjena oziroma uporabljena za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja
2. Denar, materialne dobrine

Če delitev apliciramo nekoliko bolj na življenjske situacije, bi lahko vire sredstev v osnovi razdelili na zunanje (avto kot prevozno sredstvo, ali podaljšek *) in notranje vire(veščina javnega nastopanja za širjenje specifičnega znanja).

Zunanja sredstva

Zunanji viri oziroma sredstva se torej nanašajo na vse materialne dobrine, ki jih posedujemo ali so nam na voljo. To je sam denar na računih, sredstva v finančnem pomenu (stanovanje, avto, delnice – nekateri finančni guruji pod sredstva kategorizirajo le tiste dobrine, ki nam prinašajo denar), človeški viri, infrastruktura, itn. Nenazadnje recimo tudi varnost, ki jo imajo študentje in jo zagotavljajo starši ter država. Problem zunanjih sredstev je predvsem ta, da na njih nimamo v celoti vpliva. Moč vpliva je zelo odvisna od narave sredstva, ki ga posedujemo, vendar ne glede na sredstvo, je naš vpliv zelo omejen, s tem pa prevzemamo določeno tveganje, da to sredstvo izgubimo.

Na primer, če posedujemo avto, nam ga lahko ukradejo in če smo brez ustreznega zavarovanja ostanemo brez zunanjega sredstva. Lahko imamo v lasti več delnic, pa se ujamemo v medvedjem trendu in izgubljamo pretežni del premoženja. Nenazadnje tudi denar, ki ga imamo v žepu nažira inflacija, pa še skušnjavi, da bi ga zapravili, se težko upremo. Ključno dejstvo, ki se ga pri tem moramo zavedati je, da zunanja sredstva so vsekakor pomembna, vendar ne predstavljajo varnosti, kot si jo običajno predstavljamo, saj jih lahko tako rekoč brez vplival izgubimo.

Izjemna specifika zunanjih sredstev je tudi ta, da jim ljudje običajno prepisujemo veliko večji pomen, kot notranjim sredstvom. Prvi razlog za to je verjetno v tem, ker so navzven takoj vidni in s tem omogočajo takojšnje primerjanje. Drugi razlog je verjetno že omenjena navidezna varnost, ki jo človek išče v nakopičenemu premoženju. Tretji in verjetno največji razlog pa je v tem, da zunanji viri močno vplivajo na samopodoboin s tem na naše lastno videnje notranjih virov. Z drugimi besedami, nek zunanji vir nam običajno zagotovi (lahko lažen, ni pa nujno) občutek varnosti, pomembnosti ali občutek večje lastne vrednost. Torej pomanjkanje notranjih sredstev običajno vodi k temu, da precenjujemo zunanja sredstva.

Notranja sredstva

Druga vrsta sredstev so notranja sredstva, ki so v bistvu naše kompetence. Pri tem seveda govorimo o znanju, veščinah, vrednotah, stališčih in posredno tudi o izkušnjah, ki jih imamo ter socialni mreži v katero smo vpeti. Primeri takšnih notranjih virov bi bili znanje, kako postaviti spletno stran, veščina javnega nastopanja, odgovornost, čustvena inteligenca, zdravje, natančnost itn.

Glavna značilnost notranjih sredstev je ta, da nam jih nihče ne more vzeti (razen v resnični skrajnih življenjskih primerih), ne glede na to, v kateri točki se nahaja gospodarstvo in kakšna stopnja intervencionizma države je prisotna. Kot pravi rek, da največje obresti prinesejo naložbe v znanje, to drži kot pribito. Še bolj pomembno pa je to, da običajno večjo kapaciteto notranjih sredstev kot imamo, večji imamo potencial, da ustvarimo tudi zunanja sredstva. Tako če iz kakršnega koli razloga izgubimo zunanja sredstva, imamo kompetence, da ta sredstva zopet ustvarimo. To je dokazalo že veliko bogatih zemljanov, ki so izgubili vso svoje premoženje in ga zopet ustvarili. Med njimi je bil tudi Donald Trump, znani nepremičninski mogotec in New Yorka in zelo znana medijska osebnost. Pomembno je, da v življenju vlagamo predvsem v notranja sredstva, na katerih nato temeljijo zunanja sredstva.

Torej za razliko od zunanjih virov, ki v večini primerov le zelo blago ali sploh ne vplivajo na notranje vire, pa z notranjimi viri veliko lažje ustvarjamo zunanje vire. Res pa je, da je zato potrebno veliko vlaganja vase, potrpljenja in dolgoročnega pogleda. Vendar, ko enkrat pridobimo oziroma razvijemo nek notranji vir, tega lahko uporabljamo znova in znova. Torej večina notranjih virov je praktično neuničljivih. Pri zunanjih virih, pa je običajno tako, da več kot jih porabimo, manj jih običajno imamo.

Statistično gledano naj bi šla vsaka generacija skozi vsaj en večji okoljski pretres, pa naj bo to vojna, katastrofa, menjava političnega sistema, depresija ali kaj podobnega. Poleg tega se vse okoli nas giblje v ciklih, ki so sestavljeni iz vzponov in padcev. Tovrstni pretresi in pa ciklični padci pa so običajno povezani z relativno veliko izgubo zunanjih sredstev. To lahko zadnje pol leta tudi dobro opazujemo sedaj, ko smo v času recesije. Ravno v takih obdobjih, pa notranji viri dobijo še toliko večji pomen.

Zunanja sredstva kot posledica notranjih

Pri vsem tem pa ne gre zanemariti pomena zunanjih sredstev. V skladu s finančno inteligenco je že tako, da starejši, kot postajamo več zunanjih sredstev potrebujemo, predvsem če bi si na primer želeli imeti veliko prostega časa oziroma si zagotoviti tudi finančno svobodo. Ne gre zanemariti tudi zavarovanja naše delovne sposobnosti in podobno.

Kljub temu pa je bistveno in pomembno to, da razumemo razliko med zunanjimi in notranjimi viri in če so zunanji viri posledica notranjih virov (denar kot posledica dobrega dela), je verjetno dejanska stopnja samoaktualizacije veliko večja. V tem primeru imamo običajno tudi drugačen odnos do zunanjih virov in nam izguba določenega zunanjega vira ne predstavlja velikega čustvenega bremena, saj smo samozavestni in se zavedamo, da smo z notranji viri sposobno zopet pridobiti mogoče še boljši zunanji vir. Povedano bolj enostavno, naša navezanost na materialne dobrine je veliko manjša.

Torej največji vir oziroma sredstvo ste torej vi sami. Najprej vaša življenjska bit, raven energije, nato pa stopnja vaše kompetentnosti. Zato vlagajte predvsem vase!