Ponovni zagon poslovnega procesa v slovenskih cvetličarnah, sadjarnah, drevesnicah in vrtnarijah

Danes dne 03.04.2020 so ponovno pričele poslovati slovenske cvetličarne, sadjarne, drevesnice in vrtnarije. Vse lepo in prav, ampak ta podjetja so sedaj imela skoraj en mesec izpada v poslovanju. Ali imajo banke posluh za njih in jim bodo odobrile kredit, da bodo lahko nemoteno poslovale dalje in ponovno zagnale svoj poslovni proces?

Že res, da ta podjetja morajo nabaviti rožice, zasejati rožice, zelenjavo, ali katerokoli drugi rastlino, ki jo nato prodajo. Ampak za vse to potrebujejo denar oz. finančne vire. Na televiziji je bilo rečeno, da imajo poleg novembra, najbolj poslovno plodne mesece ravno mesec marec. Vse večje drevesnice in vrtnarije pa morajo tako ali tako sproti zasejati svoje “zaloge” in sproti skrbeti za optimalno rast znotraj vrtnarije. Za vse to pa potrebujejo denar oz. finančne vire. Problema ni, če jih imajo na strani toliko finančnih virov. Problem pa nastane v primeru, da jih nimajo. V takih primerih lahko pride do izostanka oz. izpada tekočega poslovanja oz. prihodkov in se morajo podjetja zgledovati po drugih finančnih virih, ki so načeloma krediti ali posojila. V tem času bi naj tudi vlada priskočila na pomoč podjetjem, ki so imela izpad v poslovanju z raznimi vladnimi finančnimi vzpodbudami, ampak vprašanje je, kdaj bo do tega prišlo. Še največja ironija je, da so tudi banke trenutno na “korona dopustu” in ne financirajo sproti vse večjega povpraševanja po finančnih virih oz. kreditih. Velikokrat bančnim kreditom in raznim razpisom oz. nepovratnim sredstvom rečemo primarni bančni viri, tako da v času, ko banke nimajo posluha za podjetja oz. mikro in mala slovenska podjetja ne morejo pridobiti kredita na banki, dobivajo vedno večji pomen t.i. sekundarni podjetniški finančni viri, ki so v obliki kratkoročnih kreditov in posojil in so namenjeni točno za take primere, ko podjetja potrebujejo obratni kapital za tekoče poslovanje.

Na tem mestu se je pa potrebno vprašati, kaj je vlada naredila s ponovnim zagonom teh podjetji, na drugi strani pa potrošniki ne smejo tako rekoč na cesto. Po eni strani lahko drevesnice in vrtnarije pričnejo končno s proizvodnjo svojih artiklov, ampak komu pa jih bodo prodajale, če ni ljudi na cestah, če je omejeno gibanje znotraj občin itd. in za vse to predpisane neke kazni. Še bolj bizaren primer. Mala cvetličarna v centru mesta je sedaj odprla vrata, z zadnjim denarjem nakupila zalogo, verjetno se zadolžila s posojili pri prijateljih ali znancih in pričela nek poslovni proces na “cesti duhov”. Vsekakor ne narobe tega razumeti, mi se zavzemamo za zagon gospodarstva in delovanje vseh podjetji, ampak se zgolj sprašujemo, kakšne anomalije se dogajajo s to pandemijo, ki je dejansko zajela ves svet in tudi vsi sedaj o tem pišemo.

Skratka, upamo, da se bo gospodarstvo hitro zagnalo in opomoglo ter da bodo podjetja dobila na banki kredite. Če ne bodo dobila podjetja na banki kreditov oz. finančnih virov, bodo morala poiskati sekundarne finančne vire oziroma posojila, ki pa imajo drugačno naravo kot primarni finančni viri oz. bančni krediti. Le čas bo pokazal svoje in pravo pot v svetu podjetništva.