Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | POSOJA DENARJA, KREDITI IN POSOJILA ZA PODJETJA TER SAMOSTOJNE PODJETNIKE. IŠČETE POSOJILO? PODJETNIŠKI NALOŽBENI CENTER PNC NALOŽBE NUDI KREDITE IN POSOJILA ZA PODJETJA

POSOJA DENARJA, KREDITI IN POSOJILA ZA PODJETJA TER SAMOSTOJNE PODJETNIKE. IŠČETE POSOJILO? PODJETNIŠKI NALOŽBENI CENTER PNC NALOŽBE NUDI KREDITE IN POSOJILA ZA PODJETJA

19.04.2016

POSOJILA, KREDITI, POSOJA DENARJA, FINANČNI VIRI, FINANCIRANJE PODJETIJ, POSOJILA ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE, POSOJA DENARJA ZA PODJETJA, KI NE DOBIJO NA BANKI PREDITA ALI POSOJILA

So vas zavrnili na banki? Ali iščete posojilo? Ali želite ugoden kredit? Imate ustrezno zavarovanje za pridobitev kredita? Potrebujete posojilo? Ali ne dobite na banki kredita? Želite nemoteno poslovati? Imate presežek denarja? 

Iščete varno naložbo? Želite transparenten vpogled v vašo investicijo? 

Potrebujete finančne vire za nabavo materiala? »Viri financiranja, posojila in denar ter krediti za mikro, mala in srednje velika podjetja«, ki kljub dobremu poslovanju in ustreznemu zavarovanju, ne dobijo na banki kredita ali posojila.

Podjetniški Naložbeni Center, PNC Naložbe d.o.o., k.d., Sekundarni podjetniški finančni viri, posojila, krediti in denar za podjetja, ki ne dobijo posojila na banki, potrebujejo pa denar za svoje poslovanje

Sekundarni podjetniški finančni viri in posojila za rast ter razvoj slovenskih podjetij. Finančni viri (posojila) predvsem za mikro in mala podjetja, ki kljub dobremu poslovanju ter ustreznemu zavarovanju, ne dobijo kredita na banki.Možnost investiranja presežka vašega denarja varno in po zajamčenem letnem donosu v podjetje PNC Naložbe

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. kot piše v nadaljevanju, nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila, kredite, denar) za podjetja, ki imajo dobro poslovanje in zavarovanje, vendar ne dobijo na banki kredita oziroma posojila.

V kolikor imate likvidnostne težave pri poslovanju predlagam, da se slišimo in skušamo skupaj najti optimalno rešitev za vaše podjetje.

• Ali prejemate zavrnitve na banki in ne dobite kredita oz. posojila?
• Potrebujete finančna sredstva za obratni kapital za rast in razvoj podjetja?
• Ste dobili blokado računa in ne morete normalno poslovati naprej oziroma nakupiti materiala?
• Imate dobro poslovanje, zavarovanje, redne prilive itd., ampak vam primanjkuje likvidnih sredstev?
• Bi povečali poslovanje, ampak potrebujete nova finančna sredstva?

Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe d.o.o., k.d. ) nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila oz. kredite) za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo dobro poslovanje ter zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financira se rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oz. postavkami, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet.

Podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire, predvsem za:
• financiranje obratnega kapitala,
• nabavo materiala,
• izboljšanje likvidnosti podjetja,
• financiranje investicij v osnovna sredstva,
• financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
• poplačilo dolgov ali blokad,
• poplačilo DDV-ja,
• poplačilo dobaviteljev,
• širitev na trgu,
• itd.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. deluje v skladu s petimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se v preteklih letih izkazale za dobre, predvsem iz vidika, da podjetju pomagamo priti od »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem, temveč da podjetje ustvarja presežek v poslovanju. Finančni viri podjetja se lahko prav tako koristijo za sprotno tekoče in nemoteno poslovanje podjetja.

Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posojila je oblikovana na 1 leto, tudi če se posojilo vrne prej).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR.
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.

Za več informacij lahko kontaktirate na spodaj zapisane kontaktne podatke.

——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«

Podjetniški naložbeni center – Sekundarni podjetniški finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–

Objava: Revija Denar Oktober 2011, št.405 Sodin Rok ; univ.dipl.ekonomist, stečajni upravitelj, pooblaščeni revizor ZAVIHEK: INSOLVENČNI POSTOPKI NADNASLOV: KAPITALSKO POSOJILO NASLOV: OBRAVNAVA POSOJILA DRUŽBENIKA DANEGA DRUŽBI V INSOLVENČNIH POSTOPKIH Posojila družbenikov, ki so dana v času ko bi le ti, kot dobri gospodarstveniki, morali družbi zagotoviti lastni kapital, se v stečajnem postopku ter postopku prisilne poravnave obravnavajo, kot kapital družbe. KAPITALSKO POSOJILO–posojilo družbenika družbi dano v času krize Uvod Dilema, ki se poraja lastnikom podjetij, pri investicijskih vlaganjih in financiranju trajnih obratnih sredstev, je ali za financiranje podjetja uporabiti dražji lastni kapital, v obliki dokapitalizacije ali pa le te financirati preko tujih cenejših kreditov in posojil. Glede na to, da so obresti davčno priznan odhodek, so se podjetja v preteklosti raje odločala za dolžniško financiranje, ki je imelo z davčnega vidika prednost pred lastniškim financiranjem, kar so precej pogosto izkoriščale povezane osebe in s tem izkoriščale davčni ščit obresti in s tem optimirale davčno obveznost. Tako se je pogosto potrebna finančna pomoč, zagotavljala v obliki posojil ter odlogov plačil pri že odobrenih posojilih, s strani lastnikov oziroma družbenikov. Glede na otežene finančne razmere, pa je potrebno pri odločitvah o dolžniškem financiranju, poleg davčne zakonodaje, ki seveda tudi omejuje dolžniško financiranje med povezanimi osebami, potrebno upoštevati tudi insolventno in korporacijsko zakonodajo, ki urejajo problem kapitalskih posojil, v primeru, da se podjetje znajde v finančnih težavah. V mnogi primerih se dana posojila, dana zavarovanja za pridobitev posojil ter druga pravna dejanja družbenika ali tretje osebe, ki pravno ustrezajo zagotovitvi posojila obravnavajo kot kapitalsko posojilo oziroma zavarovanje, ki se lahko v primeru insolventnega postopka nad družbo obravnava kot kapital podjetja. Prav tako, pa se takšno dano posojilo, ki ustreza zakonski dikciji kapitalskega posojila, ne sem vrniti oziroma poplačati, dokler se družba ne sanira in se finančne težave ne odpravijo. Finančni viri V zadnjih dveh, treh letih smo priča velikim likvidnostnim težavam, v katerih so se znašla podjetja zaradi finančne in podjetniške krize, ki se vse pogosteje končuje v stečajnih postopkih ter prisilnih poravnavah. Če družba zaide v krizo, se morajo družbeniki pravočasno odločiti, ali bodo družbo likvidirali ali nadaljevali poslovanje v obliki sanacije in finančne reorganizacije ter ji zagotovili finančno pomoč, v takšni višini, da bo družba kapitalsko ustrezna. Odločitve lastnikov, na kakšen način so oziroma bodo financirali obratna in trajna sredstva družb, so samostojne in so med drugim odvisne tudi od posojilne sposobnosti podjetja. Dokapitalizacija v obliki stvarnega ali denarnega vložka, prenos čistih dobičkov družbe v rezerve, financiranje s tujimi viri v obliki posojila dobljenega od tretje osebe , posojilo dano s strani lastnikov družbi, so vse legitimne in avtonomne oblike financiranja družbe. Finančno kreditiranje, s strani bank je zaradi zmanjšane ponudbe bank (credit crunch) v trenutni finančno gospodarski krizi oteženo, če ne že skoraj za mnoge družbe nemogoče. Prav Objava: Revija Denar Oktober 2011, št.405 tako je prenos čistih dobičkov družbe v rezerve, zaradi padca prihodkov od prodaje, nižjih marž ter posledično zmanjšane oziroma nizke dobičkonosnosti, nezadostno, glede na finančne potrebe družb. Tako družbam pogosto na voljo ostane le možnost zagotovitve finančnih sredstev v obliki dokapitalizacije z denarnimi ali stvarnimi vložki ter v obliki posojil. Določbe ZGD – institut kapitalskega posojila Če se deležniki1 odločijo za sanacijo družbe v krizi, jim je v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) preprečeno, da se izognejo tveganju, ki ga odločitev o nadaljevanju tveganega poslovanja prinaša. Družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo se morajo, zavedati zakonskih določb 498. in 499. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Prvi odstavek 498. člena ZGD-1 določa, da v primeru, ko je družbenik, ki je v času, ko bi moral kot dobri gospodarstvenik družbi zagotoviti lastni kapital, namesto tega dal družbi posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Tako posojilo se v postopku zaradi insolventnosti šteje kot premoženje družbe oziroma kot lastni kapital družbe. Posledica te ureditve je, da družbenik ob morebitnem stečajnem postopku ne more zahtevati povračila terjatve iz stečajne mase po pravilih, ki veljajo za poplačilo stečajnih upnikov, ampak se njegovo posojilo vrne po pravilih, ki veljajo za lastniški kapital, torej po poplačilu vseh upnikov iz morebitnega preostanka stečajne mase. Konkretna pravna posledica je, da pri poplačilu iz tega naslova v insolventnem postopku posojilodajalec nima pravnega položaja upnika z navadno terjatvijo, temveč je pravnem položaju imetnika podrejene terjatve2 , kar pomeni, da je pri plačilu iz razdelitvene mase v vrstnem redu za upniki, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika. V skladu z drugi odstavkom 498. Člena ZGD-1, se »kapitalska zavarovanja« v krizi podjetja obravnavajo enako kot kapitalska posojila. Drugi odstavek 498. člena ZGD-1 tako določa, da lahko tretja oseba ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dala posojilo in ji je družbenik dal zavarovanje za vračilo posojila ali se je k temu družbenik zavezal kot porok, v insolventnem postopku zahteva le izplačilo razlike, ki je ni dobila ali je ne bi dobila iz naslova zavarovanja ali poroštva. Kot dana zavarovanja se ne štejejo samo dana poroštva družbenikov temveč tudi druge oblike zavarovanja kot so hipoteke, zemljiški dolg, razne zastavne pravice, bančne garancije ter druge oblike jamstev ter zavarovanj. Posojilodajalec–tretja oseba, ki je prejel zavarovanje, v morebitnem insolventnem postopku, nima pravnega položaja navadnega upnika, do zavarovane višine posojila, ter se lahko v razdelitveni masi poteguje samo za izplačilo razlike, ki je ni dobil oziroma je ne bi dobil iz naslova zavarovanja. V skladu z zgoraj opisanim je govora o »kapitalskem posojilo« le v primerih, ko ima položaj posojilodajalca družbenik, ki je v položaju nadrejene družbe, položaj posojilojemalca pa ima odvisna družba. To je v primerih kadar finančna transakcija teče od družbe matere do družbe hčere ali do družbe vnukinje, itd. V primerih, ko hčerinska ali druga odvisna družba odobri in 1 Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo ter delničarji z pomembnejšim vplivom na upravljanje (25 % in več) 2 V skladu z 20.členom ZFPPIPP je podrejena terjatev tista terjatev, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom plača šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika. Objava: Revija Denar Oktober 2011, št.405 da posojilo svoji matični, oziroma nadrejeni družbi, takšno posojilo ne zapade pod določbe 498. in 499. člena ZGD-1 in se v primeru stečajnega postopka ali prisilne poravnave ne obravnava kot kapitalsko posojilo. Kako se obravnava vračilo posojila v zadnjem letu pred uvedbo insolventnega postopka? Glede na to, da družbeniki razpolagajo oziroma imajo možnosti pridobiti vse informacije o poslovanju družbe, denarnih tokovih, bodočih poslih, poslovnih načrtih ter dejanskem finančnem položaju in so kot taki v bolje informirani ter v boljšem položaju kot upniki. Družbeniki so »insajderji« in so kot taki v položaju, ko bi se lahko izognili podjetniškemu tveganju, na način, da bi poskrbeli za vračilo svojih posojil pred začetkom postopka stečaja ali prisilne poravnave. V skladu z 499 členom ZGD-1 pa je takšna nevarnost delno preprečena, saj v primeru, če je družba vrnila posojilo v zadnjem letu pred uvedbo stečaja ali prisilne poravnave, mora družbenik, ki je dal posojilo, ali družbenik, ki je dal zavarovanje ali je jamčil kot porok, družbi nadomestiti vrnjeni znesek posojila. Družbenikova obveznost obstaja le do višine zneska posojila ali do višine zneska, za katerega je družbenik prevzel poroštvo, ali do vrednosti zavarovanja ob vračilu posojila. Družbenika se prosti te obveznosti, le v primeru, če da predmete, ki so bili upniku dani kot zavarovanje, na razpolago družbi za poplačilo. Po vračilu posojila pa bo družbenik lahko vračilo posojila zahteval nazaj v stečajnem postopku po pravilih, ki veljajo za vračilo vložkov družbenikov (podrejena terjatev), torej iz morebitnega preostanka stečajne mase, ki bo ostala po poplačilu vseh upnikov. Kdaj se smatra, da podjetje potrebuje lastni kapital? ZGD-1 določa, da se predhodno opisana posojila in zavarovanja, ki so bila dana družbi, ko je le-ta potrebovala lastni kapital, obravnavajo kot kapitalsko posojilo, vsaj v naslednjih primerih. V skladu z določbami ZFPPIPP je družba v krizi3 , če je trajneje nelikvidna ali dolgoročno plačilno nesposobna. Ne glede na določbe ZFPPIPP pa družba potrebuje lastni kapital, kadar je kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da obseg njenih dolgoročnih virov financiranja ni zadosten glede na obseg in vrsto poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov. Posojilo se bo štelo za kapitalsko posojilo, tudi v primeru, če družba sama, ni sposobna pridobiti posojila od tretjih oseb po običajnih komercialnih pogojih, ter za pridobitev le tega potrebuje jamstvo tretje osebe. Tudi v tem primeru se družba smatra, za kapitalsko neustrezno, saj sama brez ustreznega zavarovanja, ki ga je dal družbenik ne bi uspela dobiti posojila od tretje osebe. Zakonske določbe opredeljujejo kot kapitalska posojila, le tista, ki so bila družbi dana v času krize, vendar pa se bodo enako obravnavala tudi tista posojila, ki jih je družbenik zagotovil pred krizo in ni poskrbel za vračilo posojila, oziroma je v času krize prelongiral rok vračila le teh. V vseh opisanih primerih bi družbeniki, kot dobri gospodarstveniki, morali zagotoviti ustrezen dodaten lastniški kapital, ki je potreben za likvidnost in solventnost družbe, vendar so se raje odločili za posojilo oziroma so se vzdržali odpoklica le tega. 3 V skladu z ZGD-1 ; “čas, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki družbi zagotoviti lastni kapital”. Objava: Revija Denar Oktober 2011, št.405 Kapitalsko posojilo v povezavi z vplivom na upravljanje gospodarske družbe Zakonske določbe 498. in 499. člena ZGD-1 pa ne veljajo samo za družbenike družb z omejeno odgovornostjo, temveč so v skladu z četrtim odstavkom 227.člena ZGD-1 razširjene tudi na delničarje delniških družb, ki imajo v družbi več kot petindvajset odstotni (25 %) delež delnic z glasovalno pravico. Korporacijska zakonodaja, tako določa da se »institut kapitalskega posojila oziroma kapitalskega zavarovanja« nanaša le na tiste deležnike, ki imajo ali naj bi imeli pomemben vpliv na upravljanje družbe. Zakonodajalec tako predvideva, da imajo vsi družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo pomemben vpliv na upravljanje, kar pa v poslovni praksi vedno ne drži, saj družbeniki z manjšim deležem (praviloma manj kot 10 odstotkov) in niso člani poslovodstva družbe nimajo bistvenega vpliva na upravljanje družbe ter sprejemanje poslovnih odločitev. Tako imenovani privilegij majhne kapitalske udeležbe je v skladu s trenutno veljavno zakonodajo mogoč samo za delničarje delniških družb, ki so v kapitalu udeleženi z manj kot petindvajset odstotnim deležem. Zaključek Z davčnega ter stroškovnega vidika je financiranje z dolžniškimi viri sredstev do določenega obsega boljše in cenejše od lastniškega financiranja. V primeru, ko je družba kapitalsko neustrezna, v krizi ali na kakršen drug način v slabem finančnem položaju, morajo družbenik sprejeti preudarno odločitev, na kakšen način zagotoviti kapitalsko ustreznost in finančno prestrukturiranje družbe. Če se družbeniki odločijo za nadaljevanje opravljanja dejavnosti in kot vir financirajo zagotovijo kapitalsko posojilo, kasneje pa je nad družbo začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, se bodo v skladu z določbami korporacijske in insolventna zakonodaje, znašli v slabšem položaju, kot ostali upniki, saj imajo terjatve upnikov prednost pred poplačilom lastnikov. Kapitalska posojila bodo v razdelitveni masi obravnavana kot kapital družbe in bodo poplačana šele na koncu, po poplačilu vseh upnikov iz morebitnega preostanka stečajne mase. Smisel take ureditve je, da morajo družbeniki, ki imajo v svojih rokah vse zvode nad upravljanjem družbe, sprejeti vso odgovornost za finančne odločitve, ko je podjetje v krizi.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.