Primerjava evropskega in ameriškega delniškega trga v letu 2021
Rast delniških trgov v 2021
Leto 2021 je za ameriške borze izredno močno leto, enako pa velja tudi za evropske delniške trge. Ameriški vodilni indeks Dow Jones je od januarja zrasel za 13,93 odstotka, ameriški indeks tehnoloških delnic NASDAQ Composite pa je v istem obdobju pridobil 14,07 odstotka. Oba sta dosegla nova rekordna vrhunca.
Številni borzni strokovnjaki pa verjamejo, da bodo letos evropske delnice po rasti prehitele tudi ameriške delnice. Dosedanje poslovanje v letu 2021 je namreč bilo pozitivno tudi za evropske borze. Nemški referenčni indeks DAX se je zvišal za 14,35 odstotka, indeks EURONEXT 100 pa za 13,79 odstotka. Francoski referenčni indeks CAC 40 se je dvignil od najnižje letošnje vrednosti v februarju za 17,62%.
Nemški delniški indeks DAX 30 je bil prej znan kot Deutscher Aktien IndeX 30. Sestavlja ga 30 največjih nemških podjetij, ki trgujejo na frankfurtski borzi. DAX 30 je bil predstavljen 30. decembra 1987 in se je začel z osnovno vrednostjo 1000. Cene na nemški borzi določa elektronski sistem trgovanja Xetra, ki indeks izračuna po vsaki minuti trgovanja. Francoski CAC 40 ali indeks CAC pa navaja vrednost 40 največjih podjetij po tržni kapitalizaciji Euronext Paris.
Nemčija je največje nacionalno gospodarstvo v Evropi, četrto največje po nominalnem BDP na svetu in peto po BDP, med ko Francija predstavlja petino celotnega evropskega gospodarstva. Glede na ta dejstva predstavljata indeksa DAX in CAC 40 borznim posrednikom in drugim kazalnik, s katerim lahko ugotovijo, v katero smer gre evropsko gospodarstvo. Večji del opazovalcev trga pa verjame, da bi se neposredna tekma med delniškimi trgi v Evropi in v tujini lahko končala v korist evropskih delnic v drugi polovici leta 2021.
Okrevanje evropskega gospodarstva
Ekonomski podatki evrskega območja so nedavno pokazali pozitivno sliko gospodarskega razvoja na celini. Nabavni indeksi iz Nemčije in Francije so pokazali očitno okrevanje na visoki ravni. Strokovnjaki so ta razvoj komentirali tako, da se razlika med industrijo in storitvami povečuje, tako da je splošna gospodarska rast širša. Številni analitiki zato vidijo evropske delnice kot tiste, ki bodo v letu 2021 doživele največjo rast. Vlagatelji pa se očitno na rezultate in analize odzivajo in svoj denar vedno bolj preusmerjajo na evropski delniški trg. Tako podatki kažejo, da so prilivi vzajemnih skladov v evropske delnice bili najvišji v zadnjih šestih letih. Hkrati se kaže tudi tendenca ameriških in azijskih vlagateljev po vlaganju v evropske družbe kar dodatno dviguje cene evropskim delnicam.
Strokovnjaki Credit Suisse in evropski analitiki družbe Morgan Stanley verjamejo, da bo evropski delniški trg presegel vse ostale večje regije. Globalni vlagatelji so strukturno podcenjevali Evropo, zato kljub novim prilivom investicij iz tujine sedaj obstaja še veliko možnosti za dodatna vlaganja, tudi v naslednjih mesecih. Tudi Citigroup je nedavno dala pozitivne izjave o obetih za evropski delniški trg in je s svoje strani prepoznala premik v interesu vlagateljev, Evropo pa označila kot nov prednostni delniški trg. Po mnenju strokovnjakov imajo evropske delnice najboljše možnosti, da presežejo svetovni delniški trg, tudi delnice s področja surovin, kot tudi zelo uspešne ameriške delnice.
Evropski delniški trg bi lahko imel koristi od osredotočenosti na vrednostne delnice po strategije »Value Investing« ali vlaganja v delnice družb, ki imajo realno vrednost oziroma sredstva. Razlog za to je, ker so v zadnjih nekaj mesecih vrednostne delnice, ki so v fazi pandemije zaostajale za splošno rastjo, postale spet oprijemljive, njihova sredstva pa dosegljiva. Strokovnjaki BNP Paribas verjamejo, da se bo ta razvoj verjetno nadaljeval in da znaki inflacijskega pritiska, ekspanzivna fiskalna in monetarna politika ter razmeroma privlačne ocene podpirajo nadaljevanje okrevanja, usmerjenega k faktorju vrednosti.
V Evropi je delež cikličnih in vrednostnih naslovov večji kot denimo na ameriškem borznem trgu. Ti razredi delnic imajo večje koristi od učinkov oživitve gospodarstva kot v povprečju, zato bi lahko evropski delniški trg zelo hitro zrasel. Tudi strokovnjaki družbe Goldman Sachs menijo, da se bodo zaradi teh razlogov nadaljevale dodatne investicije vlagateljev tretjih držav v evropske delnice.
Kritični glasovi glede evropskega prehitevanja
Medtem ko mnogi opazovalci trga verjamejo, da bodo do sedaj podcenjene evropske delnice kot posledica gospodarskega okrevanja presegle vrednosti drugih delnic, so drugi strokovnjaki še posebej kritični do odvisnosti evropskih borz od gospodarskega razvoja.
Družba za finančne storitve Embark Group, je na primer mnenja, da okrevanje evropskega gospodarstva poteka prepočasi in da tudi COVID pozimi ni mogoče odložiti. To bo verjetno ohromilo rast delnic in zmanjšalo dobičke. Čeprav verjamejo, da lahko evropski delniški trg sledi ameriškemu trgu, hkrati ne vidijo možnosti presežkov na evropski strani.
Obdržati dosedanji gospodarski zagon bo odvisno tudi od dosegljivih finančnih virov, politike obrestne mere Evropske centralne banke, ki se kot kažejo napovedi, spreminja ter posledičnega dostopa do kratkoročnih in dolgoročnih kreditov oziroma kreditov za podjetja, še posebej tista, katerih vrednosten papirje uvrščajo med vrednostne delnice.
Tudi tržni strokovnjaki družbe Wellenreiter-Invest, so se glede primata evropskih vrednostnih papirjev izrazili kritično, saj menijo, da so evropski trgi veliko bolj odvisni od gospodarske rasti kot ameriški, ki temeljijo na bolj tehnoloških vrednostih. Zato so izrazili bojazen, da v primeru ko gospodarska rast Evrope ne bi mogla ohraniti močnega zagona iz prve polovice leta, to lahko vpliva na rast evropskih indeksov še posebej na DAX.
Tehnološki razvoj kot vrednost
Dne 11. julija 2021 smo bili priča, da je britanski milijarder Richard Branson s svojo vesoljsko ladjo poletel v vesolje pred ustanoviteljem Amazona, Jeffom Bezosom in varno pristal nazaj na zemlji. Po navedbah Bransonove družbe Virgin Galactic se je “VSS Unity” po vzletu v ameriški zvezni državi Nova Mehika v nedeljo povzpela na približno 86 kilometrov.
Sedemdesetletnik, znan kot pustolovec in šovmen, se je v nedeljo na pot podal s petimi astronavti. Vesoljsko ladjo so najprej dvignili z matičnim letalom na približno 14 kilometrov višine in jo nato spustili, da je pot nadaljevala sama. Med strmim vzponom je po podatkih vesoljsko plovilo pospešilo na več kot trikratno hitrost zvoka, kar ustreza več kot 3700 kilometrom na uro.
Cilj Bransona kot tudi ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa in šefa Tesle Elona Muska, je zagnati posel vesoljskega turizma. Toda Bransonov All-Trip je tudi uspešen PR udarec proti njegovemu tekmecu Bezosu, ki je najbogatejši človek na svetu. Slednji je v zadnjih nekaj tednih z velikimi stroški objavil svoj polet v vesolje načrtovan 20. julija. Neposredno poročanje o letu družbe Virgin Galactic je dajalo vtis promocijskega dogodka in podžigalo strasti med tekmecema, Bezos pa je Bransonu na Instagramu vseeno čestital in dodal, da komaj čaka, da se pridruži klubu.
PR akcija obliž na rane preteklosti
Potem ko je ameriška Agencija za vrednostne papirje SEC odkrila napake v bilanci stanja vesoljske družbe Virgin Galactic za leto 2020, je bil milijarder Richard Branson junija prisiljen prestaviti četrtletno oddajo bilance, Virgin Galactic pa je tudi doletela tožba.
Ameriška Agencija za vrednostne papirje in kotacije je konec aprila poročala, da je odkrila napake v računovodstvu družbe Virgin Galactic za leto 2020. Neporavnane opcijske transakcije niso bile napačno prijavljene in sicer ne kot dolg družbe, temveč kot kredit.
Konkretno je v primeru Virgin Galactic šlo za opcijski posel v katerem so zgodnji vlagatelji lahko kupili delnice za 11,50 ameriških dolarjev, pod pogojem, če bi se cena delnice vesoljske družbe v 20 dneh, od s pogodbo določenega datuma, povzpela nad vrednost 18 ameriških dolarjev. Pravzaprav so lahko delničarji poleg lastnih delnic kupili dodatne papirje v vrednosti najmanj 18 ameriških dolarjev, vendar po nižji ceni. Toda v bilanci stanja Virgin Galactic ni bilo razvidno, da imetniki opcij dejansko niso plačali 11,50 ameriških dolarjev na delnico, ampak so po odkupu svojih računov prejeli 0,5073 delnice na nakupni nalog. To je na koncu na trg prineslo več delnic, kar je posledično znižalo ceno in povzročilo nižjo vrednotenje družbe Virgin Galactics, slednje dejstvo pa ni bilo vključeno v bilanco stanja, temveč je bil prikazan dobiček v višini 11,50 ameriških dolarjev na nalog. Poleg te računovodske napake se je ugotovilo, da je vesoljska družba v pogodbi napačno navedla, da je pretvorba opcij v delnice pridržana družbi Virgin Galactic, vendar je to dejansko pravica imetnika opcije. Ta dva dejavnika sta zdaj privedla do skupinske tožbe proti družbi Virgin Galactic, ki jo je pred konec junija napovedala odvetniška družba Pomerantz LLP. Delničarji, ki so med 26. oktobrom 2019 in 30. aprilom 2021 kupili devizne garancije Virgin, imajo čas do 27. julija 2021, da se pridružijo skupinski tožbi.
Valovito morje za delnice Virgin Galactic
Kako bo na koncu odločilo sodišče oziroma ali bo in kakšna bo dosežena izvensodna poravnava, bo seveda potrebno počakati. Objava skupinske tožbe je le kratko zamajala vrednost delnic te družbe, večji negativni vpliv je nanje imela novica o dokapitalizaciji. Kljub tem mešanim novicam je leto 2021 bilo za delnice Virgin Galactic precej dobro. Od začetka leta je prišlo do povečanja vrednosti za več kot 30 odstotkov, zadnji uspeh poleta v vesolje, pa je delnicam dal ponoven veter v jadra.
Delnica družbe Virgin Galactic, ki kotira na borzi NYSE, je prejšnji teden, po objavi, da želi opraviti dokapitalizacijo za 500 milijonov ameriških dolarjev, začasno padla za 11,93 odstotka na 43,33 ameriških dolarjev. Pred odprtjem borze v ponedeljek pa je bil zaradi zmage v direki za polet v vesolje že beležen približno 10 odstotna rast vrednosti delnice.
Kazen Evropske komisije za Audi, BMW, Porsche in VW
Komisarka za konkurenco pri Evropski komisiji Margrethe Vestager, je največjim nemškim proizvajalcem avtomobilov očitala tajno dogovarjanje.
Prejšnji četrtek so s strani Evropske komisije sporočil, da so trije največji nemški proizvajalci avtomobilov nezakonito sodelovali pri omejevanju učinkovitosti svoje tehnologije izpušnih plinov, kar je povzročilo višjo stopnjo onesnaženosti s strani dizelskih vozil.
Volkswagen AG in hčerinski družbi Porsche in Audi morajo plačati 500 milijonov evrov, BMW je kaznovan s skoraj 373 milijoni evrov. To je del dogovora s Komisijo EU v zvezi z očitanim nezakonitim kartelnim dogovarjanjem.
Evropska komisija je še sporočila, da se je družba Daimler AG globi, ki bi znašala 727 milijonov evrov izognila, ker je prostovoljno odkrila zaroto.
Spomnimo, leta 2015 je Volkswagen AG priznal, da je na milijone lastnih avtomobilov opremil s programsko opremo, namenjeno zavajanju uradnih testov emisij. Družbi Daimler in BMW pa je dizelski škandal prizadel potem, ko ju je Komisija EU leta 2017 obtožila nezakonitega dogovora o specifikacijah za tehnologijo nadzora nad emisijami z Volkswagnom.