ŠTUDENTSKA POSOJILA PO RAZLIČNIH DRŽAVAH

Besedilo predstavlja celovito primerjalno analizo sistemov študentskih posojil v različnih državah, vključno z Združenimi državami Amerike, Švedsko, Veliko Britanijo, Avstralijo ter tudi priglasila informacije o sistemu študentskih posojil v Sloveniji. V ZDA je opisano, kako študentje lahko izposodijo denar za šolnino in življenjske stroške, pri čemer se odplačevanje običajno začne šest mesecev po zaključku študija. Obstajajo različni načrti odplačevanja, vključno s tistimi, ki so vezani na dohodek, in običajnim načrtom 10-letnega odplačevanja. Švedska ima podobno višino povprečnega dolga, vendar ima širše obdobje odplačevanja, ki lahko traja do 25 let. Tudi obrestne mere so nizke. Velika Britanija omogoča študentom izposojo denarja za šolnino in življenjske stroške, pri čemer se plačila samodejno prilagajajo dohodku in se zbira prek davčnega sistema. Posojilojemalci plačujejo obroke, ko njihov dohodek preseže določen prag, in se dolg odpiše po 30 letih. Avstralija ima nižje šolnine v primerjavi z Veliko Britanijo, študenti pa si lahko izposodijo denar le za šolnino. Plačila so vezana na dohodek, odplačujejo se, ko dohodek preseže določen prag, in obdobje odplačevanja traja do 9 let. Slovenija, čeprav ni bila podrobno obravnavana v primerjavi, ima sistem študentskih posojil, ki se upravlja prek Javne agencije za štipendije. Ponuja več vrst posojil, ki so odvisna od študijskega uspeha in drugih dejavnikov. Poudarjeno je, da se pogoji odplačevanja in obrestne mere razlikujejo med državami, s posameznimi prednostmi in izzivi za študente. Primerjava teh sistemov je koristna za razumevanje različnih pristopov k financiranju visokošolskega izobraževanja in odplačevanju študentskih posojil.

ŠTUDENTSKA POSOJILA PO RAZLIČNIH DRŽAVAH.

Čeprav je ameriška univerzitetna izobrazba v povprečju še vedno dobra naložba – višji zaslužki večine diplomantov opravičujejo stroške – na milijone posojilojemalcev ne odplačuje svojih posojil.

Politični analitiki se na splošno strinjajo, da so reforme potrebne, vendar ne vedo, katero pot bi morali izbrati oblikovalci politik. Ali se lahko Amerika kaj nauči od drugih narodov? Zbrali smo strokovnjake iz Amerike in tujine z različnimi pogledi ter jih prosili, naj primerjajo sisteme v Avstraliji, Veliki Britaniji, na Švedskem in v Združenih državah Amerike.

Za to skupino držav smo se odločili, ker poudarjajo pomembne razlike v sistemih odplačevanja posojil in povezanih politikah, kot so šolnine in omejitve posojil, ne pa nujno zato, ker vse spadajo med najboljše sisteme na svetu. V duhu marčevske norosti smo zasnovali turnir v obliki tekmovalnega sistema, pri čemer smo države razvrstili tako, da so se v polfinalu pomerile države z bolj podobnimi sistemi.

Švedska proti Združenim državam Amerike

Švedska in Združene države se razlikujejo po tem, ali mesečno plačilo posojila ostane nespremenjeno v daljšem časovnem obdobju, in po tem, koliko let lahko posojilojemalci odplačujejo svoja posojila. Povprečni ameriški posojilojemalec s končano dodiplomsko izobrazbo zaključi študij z dolgom 28. 400 dolarjev. Študenti si lahko izposodijo denar tako za šolnino kot za življenjske stroške, čeprav si zaradi omejitev posojil dodiplomski študent v štirih letih težko izposodi več kot 45. 000 dolarjev. Na Švedskem je povprečna raven dolga podobna – približno 21. 000 USD – čeprav si študenti izposojajo denar le za življenjske stroške (švedske univerze ne zaračunavajo šolnin). Tudi obrestne mere so zelo nizke; obrestna mera za leto 2018 znaša 0,13.

V Združenih državah Amerike morajo posojilojemalci začeti plačevati šest mesecev po zaključku študija. Privzeto so plačila določena tako, da se celotna glavnica in obresti, ki so vezane na tržno obrestno mero v času odobritve posojila (trenutno 4,45 %), odplačajo v enakih mesečnih obrokih, ki se plačujejo 10 let.

Ameriški posojilojemalci se lahko odločijo za alternativne odplačilne načrte, vključno z načrti, pri katerih so plačila vezana na dohodek ali ki se začnejo nižje in se sčasoma povečajo. Načrti, ki temeljijo na dohodku, omogočajo odpust preostalega zneska po 10 do 25 letih, vendar je za vključitev v te načrte treba vložiti prošnjo pri serviserju in vsako leto izpolniti dokumentacijo. Če zamudite izpolnjevanje dokumentacije, boste ponovno vključeni v 10-letni načrt odplačevanja, vendar lahko zaprosite za ponovni vpis. Obstaja veliko število načrtov, po katerih se posojilojemalci težko orientirajo, zlasti v času finančnih težav. Švedski posojilojemalci pa odplačujejo posojila v veliko daljšem obdobju. Posojilojemalci lahko odplačujejo do 25 let, tipični posojilojemalec pa 22 let

Udeleženci so na splošno menili, da je švedsko podaljšano obdobje odplačevanja prednost.

“Krajši rok v ZDA pomeni, da se bodo diplomanti z nizkimi dohodki vedno spopadali s težavami in jim bo grozilo neplačilo,” je dejala Lorraine Dearden, profesorica ekonomije in socialne statistike na University College London ter sodelavka Inštituta za fiskalne študije (Institute for Fiscal Studies). Nekateri razpravljavci, ki so se odločili za Švedsko, so opozorili, da samodejno 2-odstotno letno povečanje višine plačila dejansko deluje kot sistem, ki temelji na dohodku. “Posojilojemalci plačujejo manj v prvih letih kariere, ko so njihovi prihodki najnižji in najbolj spremenljivi,” pravi Judith Scott-Clayton, izredna profesorica ekonomije in izobraževanja na Teachers College, Columbia University. Udeleženci so na splošno menili, da je švedsko podaljšano obdobje odplačevanja prednost. “Krajši rok v ZDA pomeni, da se bodo diplomanti z nizkimi dohodki vedno spopadali s težavami in jim bo grozilo neplačilo,” je dejala Lorraine Dearden, profesorica ekonomije in socialne statistike na University College London ter sodelavka Inštituta za fiskalne študije (Institute for Fiscal Studies). Nekateri razpravljavci, ki so se odločili za Švedsko, so opozorili, da samodejno 2-odstotno letno povečanje višine plačila dejansko deluje kot sistem, ki temelji na dohodku. “Posojilojemalci plačujejo manj v prvih letih kariere, ko so njihovi prihodki najnižji in najbolj spremenljivi,” pravi Judith Scott-Clayton, izredna profesorica ekonomije in izobraževanja na Teachers College, Columbia University.

Avstralija proti Veliki Britaniji

V teh državah študenti najemajo posojila samo na ime. Pri teh posojilih sta glavnica in obresti enaki kot pri običajnih posojilih, vendar jih je treba vrniti le, če posojilojemalec zasluži več kot določen znesek. V obeh državah se plačila zbirajo samodejno prek davčnega sistema in se samodejno prilagajajo dohodku – podobno kot davčni odtegljaji v Združenih državah Amerike. Študenti se lahko odločijo tudi za plačilo šolnine vnaprej, vendar jih 85 do 90 odstotkov namesto tega vzame posojilo, odvisno od dohodka.

Večina angleških univerz zaračunava najvišjo dovoljeno šolnino, ki znaša približno 12. 900 USD, študenti pa si lahko izposodijo tudi denar za kritje življenjskih stroškov (šolnina je za škotske študente na škotskih univerzah brezplačna). Povprečni dolg po zaključku študija znaša več kot 60. 000 dolarjev.

V Avstraliji so šolnine nižje, saj znašajo do 8. 300 dolarjev na leto, odvisno od smeri študija, in povprečno izposojanje je nižje (23. 500 dolarjev). Avstralski študenti si lahko izposodijo denar le za šolnino, ne pa tudi za življenjske stroške. V Veliki Britaniji začnejo posojilojemalci plačevati obroke, ko zaslužijo vsaj 29. 000 dolarjev na leto, nato pa plačujejo 9 odstotkov svojega dohodka nad tem pragom. (Ta prag se bo ta mesec zvišal na 35. 000 dolarjev, če bo to odobril parlament. ) Avstralski posojilojemalci začnejo plačevati obroke šele, ko njihov dohodek preseže protivrednost 44. 000 USD, čeprav naj bi se ta prag v letih 2018-19 znižal na približno 35. 000 USD, da bi se zmanjšalo breme za vlado in davkoplačevalce zaradi opozoril o naraščajočih stroških. Odstotek plačanega dohodka znaša od 4 do 8 odstotkov, odvisno od dohodka, in velja za vse dohodke, ne le za znesek nad pragom. Najvišja stopnja se lahko v letih 2018-19 zviša na 10 odstotkov.

Britanski posojilojemalci plačujejo obrestno mero, ki je odvisna od višine dohodka in je enaka stopnji inflacije, povečani za do 3 odstotke, medtem ko je v Avstraliji obrestna mera za vse posojilojemalce enaka stopnji inflacije. Velika Britanija zbira plačila do 30 let, nato pa se preostali dolgovani znesek odpiše. Običajni posojilojemalec odplačuje posojilo približno 27 let. Avstralija zbira plačila, dokler posojilojemalec živi in ima zadosten dohodek, vendar običajni posojilojemalec odplačuje posojila le devet let.

Kako pa je v Sloveniji?

V Sloveniji se za študentska posojila skrbi pretežno prek Javne agencije za štipendije (Javna štipendijska, razvojna, invalidska in preživninska družba Republike Slovenije – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije ali kratko: Javni štipendijski sklad). Ta agencija je odgovorna za izvajanje različnih programov finančne pomoči študentom, med katerimi so tudi študentska posojila.

Ključne informacije o študentskih posojilih v Sloveniji:

• Vrste študentskih posojil: Javni štipendijski sklad v Sloveniji ponuja več vrst študentskih posojil, vključno s subvencioniranimi in ne subvencioniranimi posojili. Subvencionirana posojila so ugodnejša in imajo nižje obrestne mere, saj jih subvencionira država.
• Pogoji za upravičenost: Da bi bili upravičeni do študentskega posojila, morajo študenti izpolnjevati določene pogoje, kot so status študenta, redno napredovanje v študijskem letu ter omejitve glede starosti in trajanja študija.
• Višina posojila: Višina študentskega posojila se določi na podlagi številnih dejavnikov, vključno s socialnim statusom družine in študijskim uspehom. Znesek posojila se lahko razlikuje med študenti.
• Pogoji odplačevanja: Študentska posojila je treba odplačevati po zaključku študija. Pogoji odplačevanja, vključno s časovnim okvirom in obrestmi, se določijo glede na vrsto posojila.
• Uporaba posojila: Študentska posojila v Sloveniji se običajno dodeljujejo za financiranje študijskih stroškov, kot so šolnina, študijski materiali in življenjski stroški.

Študentska posojila so pomemben vir financiranja visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, še posebej za tiste študente, ki se ne morejo zanašati na družinsko podporo ali druge oblike štipendij. Če razmišljate o pridobitvi študentskega posojila, se posvetujte s pristojnimi organi, kot je Javni štipendijski sklad, da pridobite podrobne informacije o razpoložljivih možnostih in pogojih.