Po pisanju in ugotavljanju slovenskega ekonomista Jože P. Damijana, je bila slovenska bančna sanacija draga kot žafran. Bila je uspešna, če jo merimo z odzivom finančnih trgov in da se je Slovenija z njo izognila prošnji za pomoč trojke. Toda sanacija bank je padla na testu kreditiranja gospodarstva. Na vrhuncu, konec leta 2008, so slovenska podjetja pri bankah imela za 20,3 milijarde evrov kreditov, do konca leta 2013 se je z drastičnim procesom razdolževanja ta masa kreditov zmanjšala na 11,5 milijarde evrov, do konca leta 2014 pa še za dodatne 2,3 milijarde evrov. Zmanjševanje kreditov se je nadaljevalo tudi lani, do konca oktobra so krediti podjetniškemu sektorju upadli še za slabih 800 milijonov evrov na vsega 8,4 milijarde evrov.
Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe) nudi t. i. sekundarne finančne vire, posojila in kredite za podjetja in samostojne podjetnike, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila, od 1.000 pa do 30.000 EUR. Krediti oz. posojila so namenjena predvsem za podjetja, ki izkazujejo redno poslovanje in imajo ustrezno zavarovanje v obliki premičnine (stroji, vozila itd.) ali nepremičnine ter potrebujejo denar, posojilo oz. kredit za nadaljnji razvoj podjetja, nakup strojev, drugih osnovnih sredstev, nabavo materiala, poplačilo dolgov, druga vlaganja ali investicije.
Problem je očiten: psihološki Banke imajo očiten problem s kreditiranjem gospodarstva, ki se s sanacijo bank ni rešil. Razloga sta vsaj dva. Prvič, del problema je v zahtevi evropskih institucij, da morajo sanirane banke zmanjšati obseg kreditiranja, ker so dobile državno pomoč. To bo seveda zmanjšalo tržne deleže saniranih bank in znižalo njihovo prodajno ceno. Toda problem je, da zmanjšanega kreditiranja s strani domačih bank ne nadomestijo banke v tuji lasti.
Drugi problem je, da banke nasploh nočejo kreditirati podjetij (za razliko od gospodinjstev). Njihov glavni argument je, da dobra podjetja nimajo težav s kreditiranjem, da pa je kreditna sposobnost večine podjetij zelo omejena. Toda resnici na ljubo je problem predvsem psihološke narave. Banke se izgovarjajo, da projekti niso dovolj dobri in da bilance podjetij niso dovolj dobre, pri čemer pa so zelo restriktivne.
Danes je za banke finančni vzvod (merjen kot neto dolg glede na denarni tok) v višini štiri že zgornja meja, pred začetkom krize pa s tem niso imele težav in so posojale tudi pri vzvodu sedem ali več. Pred krizo so bile preveč zaupljive, danes so premalo.
Še se bodo izgovarjale
Katera je prava mera, je težko reči, saj bančništvo temelji na zaupanju. Gre za logične psihološke posledice te velike krize, ki se jih ne da odpraviti na kratek rok, kajti banke se bodo še nekaj časa izgovarjale na svoje (zaostrene) kreditne standarde. Ti standardi se bodo zmehčali šele, ko bo gospodarska rast močnejša in ko bodo bančniki pozabili na zadnjo krizo. Takrat se bo zaupanje povrnilo in standardi zmehčali. V določeni točki bodo banke postale spet preveč zaupljive in radodarne s krediti in dobili bomo novo finančno krizo.. Toda to vedenje nam danes nič ne pomaga pri reševanju kratko in srednjeročnih težav pri kreditiranju podjetij. In kar je še huje, zmanjšana kreditna aktivnost bank ne deluje negativno samo na gospodarstvo, pač pa tudi na bilance bank. Po eni strani se zmanjšujejo obrestni (in neobrestni) prihodki bank, kar ogroža njihov poslovni rezultat. Po drugi strani se bilance bank slabšajo, ker se zaradi nekreditiranja poslabšuje kreditni portfelj. Podjetja, ki so prezadolžena, da bi lahko dobila nove kredite za tekoče poslovanje, hirajo, s čimer se njihove obveznosti do bank še poslabšujejo. Banke tako držijo podjetja v smrtnem objemu, medtem ko celotna naveza med bankami in prezadolženimi podjetji drsi nazaj v brezno. Pri tem pa bi v mnogih primerih bilo dovolj že čisto preprosto prestrukturiranje dolgov z reprogramiranjem na daljše obdobje.
Banke so obsedele
Banke so se v procesu sanacije večinoma zadovoljile s tem, da so najslabše terjatve prenesle na DUTB, preostale terjatve do delujočih podjetij pa so zavarovale tako, da so se vsedle na nepremično in premično premoženje podjetij ter njihove kapitalske naložbe. In nato na tem obsedele. Čakajoč, da se situacija reši sama po sebi. Vendar se ne bo. Banke bodo morale postati bolj aktivne pri prestrukturiranju finančnih dolžnikov, kajti banke so tako zdrave, kot so zdravi njihovih dolžniki. To spoznanje, da lahko banke pomagajo pri zdravljenju svojih bolnikov, pa nikakor noče prodreti v zavest bančnikov (https://www.gzs.si/Portals/SN-informacije-Pomoc/Vsebine/novice-priponke/12.pdf).
PNC Naložbe financira rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, od 0 pa do 19 zaposlenih, od 10.000 pa do 2.000.000 EUR letnega prometa, ki na trgu že nekaj let poslujejo, v skladu s ključnimi smernicami oz. postavkami kreditiranja podjetij s strani Podjetniškega Naložbenega Centra (PNC Naložbe). Posojilo oz. kredit je mogoče pridobiti na osnovi sledečih postavk:
- Ročnost: od 1 do max. 3 leta.
- Višina: od 1.000 do 30.000 EUR.
- Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
- Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
- Donosnost oz. cena: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.
——————————————————————————————–
Kontaktni podatki:
Podjetniški naložbeni center – »Moč upravljanja prihodnosti«
Sekundarni podjetniški finančni viri za pravne osebe in samostojne podjetnike
Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.
PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–