V prvem polletju je bilo na novo odobrenih posojil podjetjem le še za 3,1 milijarde evrov, kar je skoraj tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Posledice je iskati v zadržanosti tako bank kot tudi podjetij. V Hypo banki so prepričani, da se podjetja zaradi nestabilnega gospodarskega okolja, krčenja potrošnje in napovedi nadaljnjega krčenja BDP ne odločajo več za nova vlaganja in s tem povezano najemanje posojil. Na drugi strani pa so postale banke pri odobravanju posojil mnogo bolj previdne in zahtevajo za posojeni denar visoko boniteto podjetja in tudi stvarna zavarovanja. Zato niti ne preseneča, da se je obseg povpraševanja podjetij po posojilih v prvem letošnjem polletju znižal kar za 17 odstotkov in da se je kljub temu presežno povpraševanje na letni ravni povzpelo s 30,2 na kar 41,2 odstotka. Pri tem velja poudariti, da so banke v tuji lasti zavrnile kar 50,7 odstotka vseh prošenj za posojila podjetij. Le malenkost zaostajajo male domače banke, ki so še v prvi polovici leta 2012 podjetjem odobrile za 417 milijonov evrov posojil ter jih zavrnile le za 73 milijonov evrov, letos pa so zavrnile kar 45,3 odstotka oziroma prošnje za odobritev 262 milijonov evrov posojil.

Več kot očitno je torej, da banke ne morejo ali ne želijo podpreti slovenskih podjetij. Tista, ki imajo to možnost, pa se raje zadolžujejo v tujini. Podjetje iz avtomobilske industrije Hella Saturnus Slovenija, ki je lani ustvarilo 244 milijonov evrov prihodkov, pripada nemški skupini Hella. Kljub temu da sodi po oceni Bonitetne hiše i med tri odstotke podjetij z najboljšo bonitetno oceno, se ne zadolžuje v Sloveniji, temveč črpa sredstva iz kreditne linije skupine. Podobno velja tudi za največjega spletnega trgovca Mimovrste, ki se zadolžuje s pomočjo lastnika Netretail Holding.

»Če ti gre tako dobro, da sredstev ne potrebuješ, potem ti jih bomo ponudili, če ne, pa ne,« je karikiral obnašanje bank Aleksander Valentin, direktor Hotela Mons, ki opaža, da imajo še največ razumevanja za hotelirsko panogo banke z italijanskimi lastniki. »Pri zadnjih pogovorih z bankami se je izkazalo, da so banke v avstrijski lasti popolnoma nezainteresirane podpreti hotel, slovenskih bank pa se že vnaprej izogibamo,« je dejal in pojasnil, da je dostop do denarja za projekte, ki bi omogočili povečanje konkurenčnosti, izredno težak tako v hotelirstvu kot tudi drugih panogah. Banke so v letošnjem prvem polletju zavrnile kar 58,3 odstotka prošenj za posojila za vlaganja in 30,6 odstotka prošenj za posojila za tekoče poslovanje. Precej bolj pripravljene so za pogovore o prestrukturiranju dolga, saj je bilo pri teh neuspešnih le 7,4 odstotka podjetij.

Že zdaj je jasno, da kreditnega krča ne bosta rešili ne dokapitalizacija bank ne Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). V Unicredit banki opozarjajo, da je sanacija bančnega sistema pomembna za ustrezno podpiranje gospodarstva, vendar opozarjajo, da je to samo potreben pogoj, ki sam po sebi ne zadošča za krepitev posojilne dejavnosti. »Povečanje števila podjetij s slabšo boniteto, njihova prezadolženost, pomanjkanje gospodarske rasti in s tem povezano pomanjkanje ustreznih investicij, ki bi izpolnjevale običajne bančne kriterije, so še vedno glavni razlogi, da se tudi v prihodnje pričakuje nadaljevanje upadanja obsega posojil podjetjem,« so poudarili. Za bistveno spremembo se mora končati obdobje gospodarske negotovosti, pritrjujejo v NLB, kjer so prepričani, da morajo podjetniki ponovno postati vizionarji in gonilo ekonomskega razvoja. »Dober poslovni projekt z zdravimi finančnimi parametri bo v NLB vedno dobrodošel in ga bomo z veseljem finančno podprli, pred ali po prenosu slabih terjatev na DUTB.« A očitno je vse manj podjetij, ki bi s takšnimi projekti trkali na vrata NLB ali večine drugih bank.