Financiranje samostojnih podjetnikov in podjetij, krediti, posojila, finančni viri PNC Naložbe d.o.o.,k.d.

1. Kaj pravzaprav sploh je jamstvena shema?

Jamstvena shema je krizni ukrep države, ki je namenjen prevzemanju določenega deleža tveganj s strani države. S tem se posredno omogoča tudi bankam, da določen del tveganja kredita prenesejo na državo. Preprosto to pomeni, da bo država v primeru, če podjetje ne bo zmoglo odplačati kredita, banki povrnila del neplačanih obveznosti kreditojemalca. S takim prevzemanjem tveganj države se bodo banke lažje odločale za odobritev novih kreditov in od podjetij zanje tudi ne bodo zahtevale tolikšnih zavarovanj, kot bi jih sicer. Na ta način se bo povečal obseg kreditiranja in tako bodo podjetja v tem kriznem času lažje prišla do posojil, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje.

2. Kdaj bodo podjetja lahko prišla do kreditov v okviru jamstvene sheme?

Povabilo bankam za sodelovanje na prvi avkciji je bilo objavljeno 15. junija 2009, prva avkcija pa je bila 19. junija 2009. Vseh avkcij skupaj je bilo 15, ukrep jamstvene sheme pa se je zaključil 31. 12. 2010..

3. Kakšne koristi ima lahko povprečno slovensko podjetje od jamstvene sheme?

Glavni cilj jamstvene sheme je olajšati podjetjem pridobivanje novih dolgoročnih kreditov za obratna sredstva in investicije. Bistvo jamstvene sheme je, da se z delitvijo tveganj med banko in državo omogoči pospešeno posojilno aktivnost bank in s tem učinkovito kreditiranje podjetij v teh kriznih časih.

4. Kaj moramo podjetja vedeti o avkcijah, na kaj moramo biti pozorna?

Podjetjem ni treba poznati podrobnosti avkcij. Te so namenjene poslovnim bankam, izvaja pa jih SID banka. Pomembne so zato, da se na ta način doseže čim višji delež tveganja, ki ga prevzemajo banke, in tako multiplicira znesek jamstva države. Na ta način bodo koristi jamstvene sheme na voljo čim več podjetjem, količina kreditov, ki bodo vključeni v jamstveno shemo, pa bo tako obsežnejša.

5. Za kakšne namene lahko podjetje pridobi kredit?

Krediti morajo biti namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti podjetja, predvsem za financiranje obratnih sredstev, novih investicij in dokončanja že začetih. V omejenem obsegu (20 odstotkov sheme) pa je možno še reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednje ali dolgoročne.

6. Kakšni so pogoji teh kreditov?

Ročnost kredita mora biti od 1 do 10 let. Valuta kredita je EURO. Moratorij na odplačilo glavnice kredita ne sme biti daljši od 18 mesecev.

7. Kdo so primerni kreditojemalci?

To so vse osebe, ki so organizirane v statusni obliki po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) s sedežem v Republiki Sloveniji, ter zadruge.

8. Ena od večjih težav podjetij je, da banke zahtevajo prevelika zavarovanja, ki jih podjetja ne zmoremo zagotoviti. Kako nam lahko jamstvena shema pomaga odpraviti to težavo?

Zakon o jamstveni shemi omogoča, da lahko banke v to shemo vključijo tudi tiste kredite, za katere podjetja ne zmorejo zagotoviti dovolj kakovostnih zavarovanj.

9. V primeru nezadostnih zavarovanj bodo krediti za podjetja verjetno zelo dragi?

Pri slabše zavarovanih kreditih bodo pogoji razumljivo nekoliko slabši kot pri kreditih z boljšim zavarovanjem. Kljub temu pa banke zagotavljajo, da bodo podjetjem ponudile kredite, ki se uvrščajo med (naj)ugodnejše, ki so trenutno na voljo na trgu.

10. Ali se mora podjetje, ki želi pridobiti kredit v okviru jamstvene sheme, obrniti na SID banko?

Ne. Podjetje se mora obrniti na svojo poslovno banko in se z banko dogovoriti, da bo njegov kredit vključila v jamstveno shemo. Banke namreč same pripravljajo sezname kreditov, za katere presodijo, da je smiselno, da jih vključijo v jamstveno shemo, zato je pomembno, da se podjetje obrne neposredno na svojo poslovno banko in zahteva uvrstitev svojega kredita v jamstveno shemo.

11. Kaj lahko stori podjetnik sam, da bi banka njegov kredit vključila v jamstveno shemo?

Glede na to, da so kreditojemalci v poslovnem odnosu le z banko (in ne tudi s SID banko oziroma RS), zainteresiranim podjetjem svetujemo, da se z bankami že zdaj začnejo dogovarjati o možnostih kreditiranja po jamstveni shemi. Tako bodo lahko prvi krediti podjetjem na voljo že takoj po dodelitvi jamstvenih kvot posameznim bankam, za katere se bodo banke potegovale na avkcijah. Poleg tega podjetjem svetujemo tudi, naj banki čim prej preskrbijo vso zahtevano dokumentacijo za tovrstni kredit.

12. Kakšno dokumentacijo pa mora podjetje predložiti banki?

Poleg običajne dokumentacije, ki jo banke zahtevajo pri odobritvi kreditov, mora podjetnik izpolniti še izjavi, v katerih mora opredeliti namen kredita, skupni seštevek izplačanih bruto plač v preteklem letu, navesti morebitne prejete državne pomoči ipd. Te izjave dobite pri svoji banki, ogledate pa si jih tudi na spletnih straneh SID banke (Jamstvena shema dokumentacija za banke: poglavje »Izjave kreditojemalca«). Zaradi elementa državne pomoči podjetjem, ki se izraža v znižani premiji za izdajo jamstva, bo potrebna dodatna dokumentacija, v skladu s predpisi EU, o državnih pomočeh. Podjetja naj zato predvsem pripravijo računovodske izkaze na dan 30.6.2008, v kolikor z njimi še ne razpolagajo, saj so izkazi potrebni za presojo, da podjetje takrat ni bilo v težavah. Nadalje naj zberejo in uredijo dokumentacijo o morebitnih drugih državnih pomočeh, če so bila prejemnik leteh (npr. odločbe izplačevalcev državnih pomoči). Ostala dokumentacija bo enaka, kot jo posamezne banke običajno zahtevajo pri kreditnih poslih.

13. Ali lahko vsako podjetje pri svoji banki pridobi kredit, ki bo vključen v jamstveno shemo?

Do kreditov bodo upravičena le podjetja, ki na dan 1.7.2008 niso bila v finančnih težavah, kot je opredeljeno v predpisih, ki urejajo reševanje podjetij v težavah. Podjetja, ki jih banke lahko vključijo v jamstveno shemo, morajo imeti bonitetno oceno A, B ali C ter so morala v preteklem letu izplačati za vsaj 100.000 evrov bruto plač z davki in prispevki. Če ima podjetje podizvajalce, lahko v določenih pogojih v ta seštevek vključi tudi bruto plače z davki in prispevki svojih podizvajalcev.

14. Kakšna pa je lahko vrednost kredita, vključenega v jamstveno shemo?

Glavnica kredita, danega posamezni osebi, bo znašala najmanj 100.000 evrov do največ 70 milijonov evrov, pri čemer znesek kredita ne bo smel presegati v letu 2008 obračunanih bruto plač, povečanih za davke in prispevke.

15. Ali lahko v okviru te sheme svojo banko zaprosimo tudi za reprogram že obstoječega kredita?

Zakon določa, da je v okviru te sheme v omejenem obsegu (20 odstotkov sheme) možno tudi reprogramiranje kratkoročnega kredita v srednje ali dolgoročnega, a le pod pogojem, da kredit ni bil najet za financiranje lastne udeležbe pri pridobitvi državne pomoči. Prav tako so izvzeta t.i. menedžerska posojila.

Financiranje prek poslovnih bank