Podjetja se morajo za uspešnost stalno razvijati, rasti in prinašati na trg nove produkte, tudi zato, da ohranjajo konkurenčnost z ostalimi podjetji. Za to pa podjetja potrebujejo kapital. Za večjo rast ali dajanje novega produkta na trg, ter za izpeljavo večjih naročil ali projektov dajanje denarja podjetja na stran samo od samega rednega poslovanja sigurno ne bo dovolj. Če pa, bo za izpeljavo ideje potrebovalo zelo dolgo časovno obdobje, po poteku katerega bo ideja za razvoj zastarela ali pa jo bo uporabilo že drugo podjetje in tako prehitelo podjetje, ki jo je želelo prvo pripeljati na trg, vendar za to dolgo časa ni imelo zadostnega kapitala. Poleg tega se problem začetnega kapitala pojavlja pri podjetjih, ki so nova na trgu in se šele dokazujejo med konkurenti. Tako se bo vsako podjetje v toku svojega obstoja najverjetneje znašlo pred vrati banke ter zaprosilo za kredit.
Dajanje kredita podjetju poleg dobičkonosnega posla predstavlja za banko tudi veliko tveganje. Pogosti so primeri, ko podjetje propade, nima premoženja za povrnitev kredita, ali pa ima toliko upnikov, da vsak dobi le delež, in tako banka ostane brez določene vsote denarja. Pomemben je tudi podatek, da v Evropski Uniji večina podjetij propade že v prvih treh letih svojega obstoja. Da bi se banka izognila tveganju izgube denarja banke za izdajo kreditov zahtevajo določeno zavarovanje. Ob analizi ponudb slovenskih bank za kredite za podjetja na spletnih straneh bank lahko vidimo, da praktično vse banke v opisu svojih ponudb brez izjeme zahtevajo določeno zavarovanje za kredite. To zavarovanje je lahko bodisi v obliki hipoteke na nepremičnine podjetja, zastavne pravice na vredne stroje ali drugo opremo, v obliki poroštva, zavarovanja pri zavarovalnici in tako dalje. Največkrat uporabljena in pa tudi za banko najbolj varna in zato najbolj zahtevana je zastavna pravica, bodisi hipoteka, bodisi zastavna pravica na vredni premičnini, odvisno od višine kredita, ki ga banka podjetju da.
Če ima torej podjetje veliko premoženja, ki ga lahko uporabi kot zavarovanje, po navadi ne bo imelo veliko težav pri odobritvi kredita s strani banke. Enako podjetju poleg vredne opreme in nepremičnin pomaga močan denarni tok, razne terjatve do dolžnikov, in podobni viri premoženja. Nasprotno ima lahko podjetje, ki ne razpolaga z veliko terjatvami ali premoženjem, težave pri odobritvi potrebovanega kredita. Takšnih podjetij je veliko, skoraj 100.000 podjetij v Sloveniji na primer – po podatkih iz poslovnega registra Republike Slovenije – namreč nima niti 25 tisoč evrov v premoženju. Nadalje je število podjetij, ki imajo tako visok čisti dobiček prav tako relativno majhno.
Tako se za podjetja, ki nimajo toliko premoženja in pa močnega denarnega toka iz velikega prometa pojavi problem, ko pride do izpolnjevanja pogojev banke za kredit. Že v času krize v letih 2007-2009 so banke močno zaostrile pogoje za kredit, da bi zmanjšale tveganja – prav jemanje kreditov brez realnih zmožnosti odplačevanja se je štelo za eden izmed možnih razlogov za veliko gospodarsko krizo. V sedanjih časih, kjer se zaradi izbruha epidemije novega koronavirusa prav tako obeta gospodarska kriza, ali pa vsaj zaostritev gospodarskih razmer, se banke obnašajo podobno.
Zaradi večjih tveganj nevračanja kreditov so še bolj zaostrile zahteve za odobritev kreditov in zahtevajo zelo sigurno odplačilno sposobnost, ter zlo močno in popolnoma zanesljivo zavarovanje. Pomemben bo tudi denarni tok podjetja in njegova poslovna uspešnost in ne v prvi vrsti samo zavarovanje. Pri zavarovanjih se bo nadalje kazala tendenca, kjer bodo banke v strahu, da podjetja zaradi krize ne bodo zmožna odplačevati kredita, zato bodo zahtevale nesorazmerno visoko kakovost in zanesljivo in visoko zavarovanje, ki si ga mnoga podjetja ne bodo mogla privoščiti, saj takšnega premoženja preprosto nimajo.
Podjetja, ki premoženja nimajo po navadi tudi ne dosegajo visokega prometa, in je s tem tudi njihov denarni tok nezadosten za pridobitev posojila na tej podlagi. Še posebej problematične so takšne zahteve za podjetja, ki so na trgu nova, zaradi česar je njihov promet nizek, premoženja pa tudi nimajo še v visokih vrednostih. Pojavi se vprašanje, ali to pomeni, da takšna podjetja posojil sploh ne morejo dobiti in so tako prikrajšana za potencialno rast in razvoj, z nizko konkurenčnostjo pa jim grozi tudi propad?
Zavarovanje s strani lastniške strukture
Trika za pridobitev kreditov ni, banke bodo želele zavarovati svoja tveganja – podjetje mora torej ponuditi neko zavarovanje. Vendar pa lahko kredit dobi tudi podjetje z manj premoženja. Zavarovanje lahko prispevajo lastniki podjetij, bodisi z zastavo lastnih sredstev, ki so v njihovi lasti, v lasti fizičnih oseb, ali pa s poroštvom. To bo pomenilo, da bodo osebno s poroštvom jamčili za dolgove podjetja. Če jih podjetje samo ne bo moglo poplačati, bodo morali dolg plačati sami, iz lastnega premoženja. Če sami ne zmorejo tega, oziroma je njihovo lastno premoženje kot premoženje fizične osebe premajhno za uspešno poroštvo, lahko k poroštvu pridobijo še koga drugega – kakšno drugo fizično osebo – seveda če bo katera oseba za to.
Lastni prispevek
Nadalje bo za banko predstavljalo plus pri odobritvi kredita, da pri določenem projektu, oziroma investiciji, ki jo podjetje želi izvesti, podjetje prispeva tudi del lastnega denarja – to pomeni, da investicija ne bo krita v celoti s strani banke, ampak tudi podjetje samo, kar bo zmanjšalo tveganje banke.
Dolgoročne pogodbe s strankami kot dobropis
Kredit bo banka potencialno odobrila tudi brez velikega premoženja podjetja ali možnosti dobrih zavarovanj v obliki poroštva lastniške strukture, v primeru, da ima podjetje sklenjene dolgoročne pogodbe s strankami. To bo pomenilo, da ima podjetje zagotovljen posel tudi v prihodnjih obdobjih, kar bo zmanjšalo tveganje, da podjetje zaradi pomanjkanja naročil oziroma strank ne dobi v podjetje tok denarja in zato ne zmore odplačevanja kredita. Če so pogodbe s strankami podjetja res dolgoročne in zanesljive, bo to lahko podlaga za banko, da odobri kredit. V takih primerih pa sama pogodba ne bo dovolj. Podjetje bo moralo nadalje dokazati, da so zaposleni v podjetju, ki vodijo izpeljavo teh podpisanih pogodb s strankami sposobni, da naročila dobro izpeljejo skupaj, predvsem bodo morali dokazati, da imajo v tem izkušnje. Poleg tega morajo podjetja dokazati zanesljivost pogodb – torej, da so tudi njihovi naročniki resna podjetja, ki jim ne grozi propad, so bonitetno stabilni in lahko v njih banka verjame. Nadalje je pomembno, da samovoljen odstop od pogodbe s strani naročnika ne predstavlja resne nevarnosti in pa, da bo podjetje pogodbe lahko pravilno izpolnilo in s tem ne bo tvegalo odstopa s strani stranke.
Zgodovina podjetja
Pri starejših podjetjih bodo banke gledale zgodovino njihovega poslovanja, da bi se odločile, ali bodo odobrile kredit. To ne bo prišlo v poštev za mlada podjetja na začetku svoje poslovne poti, vendar pa obstajajo tudi starejša podjetja, ki nimajo veliko premoženja, čeprav so na trgu že leta. Razlogov za to je več – glede na to, da so na trgu dlje časa brez, da bi propadla, so verjetno sicer v redu poslovala, vendar pa lahko obstaja več razlogov, zakaj niso pridobile premoženja. Eden izmed razlogov, ki ne bo pozitiven za banko bo, da so poslovale ravno nad minimumom obstoja – torej ravno dovolj, da krijejo sprotne stroške, vendar ne dovolj, da bi pridobile premoženje.
Drugi razlog, ki pa ga bodo banke lahko videle kot pozitivnega in ne bo pomenil minusa pri odločanju banke pa je, da je podjetje sicer leta inleta dobro poslovalo, vendar pa se dobiček ni akumuliral v podjetju, ampak so si ga lastniki izplačali – to lahko delajo in ni nezakonito, razjasni pa, zakaj podjetje nima premoženja. Tako je za banko pomembna zgodovina poslovanja podjetja, in ne le sedanje stanje, v trenutku, ko podjetje banko zaprosi za kredit.
Zaposleni v podjetju
Banke bodo poleg premoženjskega in finančnega stanja podjetja gledale tudi njegov osebni kapital – to pomeni, kateri ljudje ga vodijo in kdo so zaposleni, ki skrbijo za njegov napredek in razvoj. To pride v poštev predvsem pri mladih podjetjih, ki po navadi z ostalimi naštetimi alternativami premoženju in s tem zavarovanju ne bodo razpolagala. Banke se zavedajo dejstva, da sposobni in zavzeti posamezniki, ki vodijo podjetje predstavljajo eno izmed odločilnih dejstev, ali bo podjetje uspešno poslovalo, se razvilo in s tem obstalo ter bilo zmožno odplačevati kredit. Če ima podjetje zaposlene uspešne in sposobne posameznike, ki imajo na področju ustanavljanja in vodenja uspešnih podjetij izkušnje, bo to za banko pomenilo veliko zmanjšanje tveganja.
Tako lahko torej tudi podjetja, ki nimajo premoženja, ki bi ga lahko ponudile za zavarovanje kredita, in se tako na prvi pogled zdi, da kredita ne morejo dobiti, pod določenimi pogoji pridejo do posojila s strani banke. Prijava takih podjetij za kredit oziroma pošiljanje povpraševanja bo enako kot pri ostalih podjetjih. Da pa banka ne bo zavrnila zaprošene višine kredita, je spodbudno, da podjetje že v prvi komunikaciji z banko poda razloge, ki lahko nadomestijo dejstvo, da podjetje nima premoženja za zavarovanje – to so zgoraj našteti aspekti, ki bodo za banko lahko predstavljalo določeno podlago za odobritev kredita, ki je drugačna kot sama možnost zavarovanja iz premoženja podjetja.