Banke so vabljene k prvi avkciji, v kateri jim država v primeru kreditiranja pomaga z jamstvi v višini 1,2 milijarde evrov. Sledili naj bi še dve dražbi.
Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) vabi banke k prvi avkciji, ki bo predvidoma v petek potekala v okviru jamstvene sheme v višini 60 milijonov evrov. Stopnja najvišjega tveganja, ki ga prevzema država, je določena pri 50 odstotkih.
Država bo z jamstveno shemo bankam v primeru kreditiranja podjetij in zadrug ponudila jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov in skušala sprostiti kreditni krč. Po napovedih ministra za finance Franca Križaniča naj bi prvi avkciji kmalu sledili še dve, skupaj pa naj bi bilo na vseh treh na voljo 350 milijonov evrov jamstev.
V SID banki, pooblaščeni za izvajanje sheme, pričakujejo, da bo med bankami kar nekaj zanimanja za sodelovanje na avkcijah, na katerih se bodo potegovale za pridobitev jamstvene kvote.
Krediti za financiranje osnovne dejavnosti
SID banka je objavila povabilo bankam k prvi avkciji. (Foto: Reuters)
Zakon o jamstveni shemi določa, da se lahko jamstva izdajo za kredite, namenjene za financiranje osnovne dejavnosti kreditojemalcev, predvsem pa za financiranje novih investicij in dokončanje že začetih investicij, financiranje obratnih sredstev ali za reprogramiranje kratkoročnih kreditov. Jamstva za obveznosti kreditojemalcev, ki so jih banke razvrstile v bonitetne razrede A, B ali C, lahko znašajo največ 80 odstotkov vseh obveznosti iz posojil na podlagi jamstvene sheme. Glavnica posameznega kredita lahko znaša najmanj 100.000 evrov innajveč do 70 milijonov evrov.
Jamstev pa ni mogoče izdati, če je kredit namenjen za odkup podjetij oziroma njegovih deležev ali pa za odplačilo obstoječih kreditov,najetih za te namene. Prav tako se jamstev ne podeli v primeru, če je bil kreditojemalec 1. julija 2008 opredeljen kot podjetje v težavah.
Slovenski gospodarstveniki so minuli petek na srečanju s predstavniki vlade znova opozorili na pomanjkanje likvidnih sredstev. Podjetja imajo po trditvah gospodarstvenikov težave predvsem pri zagotavljanju dolgoročnih posojil, kar jim v razmerah gospodarske krize dodatno otežuje poslovanje.