Vsako malo podjetje potrebuje neprestano likvidne finančne vire, denar, naj bo to v dolžniški ali lastniški obliki. Lastniški finančni viri so predvsem lasten denar, razna posojila prijateljev, znancev in družine. Medtem, ko so dolžniški finančni viri bolj v obliki bančnih kreditov, raznih posojil in drugih sredstev, ki jih podjetja pridobijo za tekoče poslovanje. Ali jih pridobijo na kakšnem razpisu, ali za njih zaprosijo na banki v obliki kredita, ali zaprosijo katero drugo podjetje za ta denar v obliki posojila, čisto zavisi od podjetja do podjetja in kaj je namen tega denarja. Če podjetje potrebujejo hitro denar ali kredit, gredo na banki po kak hiter kredit, če pa potrebujejo kakšne večje vsote denarja, pa gredo po kak investicijski ali hipotekarni kredit, ki ima daljšo ročnost in tudi višje zneske.
Podjetja tekom svojega poslovanja pa so neprestano podvržena istemu vprašanju, kako pridobiti kredit, kje ga pridobiti in kaj vse potrebuje za pridobitev kredita. Pri današnji skoraj da popravi kreditov na spletu, na jumbo plakatih, na drugih marketinških medijih, kjer ve banke samo obljubljajo kredite, pa v končni fazi za malo podjetje ni najbolj enostavno pridobiti ta kredit, ker imajo sto in eno prepreko, zakaj ga ne morejo pridobiti. Ali niso dovolj dolgo na trgu, ali nimajo dovolj dobrega poslovanja oz. bilanc, ali nimajo dovolj dobrega zavarovanja, kar pa je še najbolj ironično, pa večina finančnih institucij se praktično ne ozira pretirano na samo podjetje oz. podjetnika, ampak sledi svojim morebiti desetim ali večim pravilom, ki jih morajo podjetja izpolnjevati, da lahko pridobijo kredit. To pa velikokrat ni dobro za samo poslovno prakso podjetji, ker traja predolgo in podjetja potem nazadujejo v tej poslovni praksi.
Mali krediti so relativni hitri krediti, to do nekje od 1.000 pa do 5.000 eur, ki so v večini tudi brez zavarovanja, ampak morajo podjetja zagotavljati nekajletno tekoče in dobro poslovanje. Vsi ostali večji zneski pa so potem že z nekim zavarovanjem, ki je lahko v obliki premičnine ali nepremičnine. Razen za tista podjetja, ki imajo recimo od 1.000.000,00 EUR prometa in več, dobijo kak likvidnostni kredit zgolj na svoje poslovanje in brez ustreznega zavarovanja. Tak kredit za banko vedno predstavlja nek rizik, ker kaj pa če podjetje preneha s poslovanjem in prenese poslovanje na kako drugo novo podjetje, tako banka ali druga institucija, ki je odobrila kredit, ostane brez vračila denarja, kar pa je kar velika stalnica pri nas in ne plačilna nedisciplina, izogibanje dolgovom in ignoriranje sistema, doseglo več kot vrh vsega.