Podjetje je pred zajetno investicijo – kupiti želi drago strojno opremo, obnoviti vozni park ali izvesti celovito prenovo informacijskega sistema. Toda preden se menedžerji podpišejo pod investicijo, je treba izračunati njeno donosnost (ROI – return on investment). Analiza donosnosti investicije ni vselej preprosta.
Štirje osnovni koraki za izračun donosnosti investicije:
1. Natančna ocena stroškov investicije. Običajno gre za najbolj preprost del analize – za seštevek vseh stroškov investicije. Izračun vsebuje stroške strojne opreme, njene namestitve, stroške zagona, poštnih storitev … Vsi izdatki, brez katerih projekt ne bi mogel steči, morajo biti všteti v začetne stroške investicije.
2. Ocena denarnih tokov projekta. Ta korak je verjetno najtežji, zanj porabijo podjetja največ časa. Treba je napovedati neto denarne tokove, ki jih bo podjetje ustvarilo z izvedbo investicije, pri čemer morate upoštevati spremenljivke, kot so povečanje stroškov obratnega kapitala, davčne spremembe, prilagoditev za amortizacijo ali odpise in tako naprej. Denarne tokove mora podjetje določiti datumsko, da lahko izračuna neto denarne tokove investicije.
3. Določitev zahtevanega donosa investicije. Zahtevano ali minimalno stopnja donosa, pogosto imenovano kritična donosnost (ang. hurdle rate), določijo finančniki v podjetju. Odvisna je od ocene tveganja in tega, po kakšnih obrestnih merah se zadolžuje podjetje.
4. Ocena smiselnosti investicije. To je zadnji korak. Pri izračunu donosnosti investicije lahko podjetje uporabi naslednje metode:
– notranja stopnja donosa (IRR),
– doba vračanja vloženih sredstev,
– indeks rentabilnosti,
– neto sedanja vrednost (NPV).
Rezultati omenjenih metod bodo dali odgovor na vprašanje, ali bodo donosi investicije večji od zahtevanega donosa. Metoda neto sedanjih sredstev na primer omogoča tudi primerjavo več investicijskih možnosti med seboj.
Najpogostejša napaka, ki jo delajo menedžerji, se zgodi še pred procesom izračuna donosnosti investicije: enačijo namreč dobiček in denar, s katerim podjetja razpolaga.
Razlikovanje med dobičkom in denarjem, ki je na razpolago, je ključno, saj se v nasprotnem primeru v izračun donosnosti investicije prikradejo napake, zaradi katerih je lahko ocena investicije preveč optimistična. Joe Knight, avtor več knjig o investicijah, zato poudarja: »Dobički niso ista stvar kot gotovina.« Mnogi seveda to že vedo, toda na videz jasna trditev dela težave ljudem brez izkušenj s financami.
Ali bo imelo podjetje, ki v poslovnem letu ustvari 500.000 evrov dobička, ob koncu leta na tekočem računu 500.000 evrov več? Odgovor je največkrat ne. Dobiček in gotovina sta namreč, kot že omenjeno, dva različna pojma.
Dobiček
Dobiček se pojavlja v poslovnem izidu podjetja in kaže, kaj ostane podjetju po tem, ko to od prihodkov odšteje vse stroške in odhodke. Vendar to ne pomeni, da je neposredno povezan z gotovino. Prihodki na primer niso izraženi v gotovini. Podjetje lahko izkaže prihodek vsakič, ko odpošlje blago ali opravi storitev za stranko, pa naj ta svoj dolg do podjetja poravna ali ne. Nekateri tovrstni stroški ter odhodki niso izraženi v denarju. V izkaze poslovnega izida so skoraj vedno vključene tudi postavke prevrednotenja osnovnih sredstev.
Denarna sredstva
Za razliko od dobička se njihove spremembe beležijo v izkaz denarnih tokov. Ta kaže, koliko denarja ustvarja podjetje s svojimi dejavnostmi in koliko denarja porabi za njihovo financiranje. Gre za denar, porabljen za financiranje osnovnih sredstev, denar od njihove prodaje ali pa na primer denar, ki ga podjetje prejme ali vrne posojilodajalcem in lastnikom.
Kako pravilno izračunati ROI?
Pogosta napaka pri izračunu donosnosti investicije je primerjava začetne investicije, ki je vedno izražena v denarju, z donosi, izraženimi v dobičkih ali celo prihodkih. Ustrezen pristop k izračunu donosnosti investicije se mora namreč vedno opirati izključno na denarne tokove.
Primer: Srednje veliko proizvodno podjetje želi vedeti, ali se mu izplača 10 milijonov evrov vredna naložba v novo tovarno. Ta bo na leto ustvarila 10 milijonov evrov prihodkov in 3 milijone evrov dobička. Na prvi pogled je donos izjemen: 30 % na leto. Toda med donosi in denarnim tokom ne moremo postaviti enačaja. Ko podjetje v tovarni zažene proizvodnjo, mora na primer vložiti dodatna 2 milijona evrov za material. Prav tako se lahko zgodi, da poslovne terjatve (znesek, ki so ga podjetju dolžne stranke v zameno za dobavljeno blago ali opravljene storitve) dosežejo 1 milijon evrov. Samo omenjeni dve spremenljivki bi v celoti »požrli« 3 milijone evrov dobička. Primarni denarni tok bi v prvem letu tako dejansko znašal 0 evrov.
Kljub temu podjetja občasno analizirajo investicije skozi njihov učinek na prihodke. Razlog za to je dejstvo, da so mnoga mlada, zagonska podjetja osredotočena na doseganje ciljev, izraženih v prihodkih. Toda prihodki ne povedo veliko o dobičkonosnosti, kaj šele o denarnem toku. V pravi analizi donosnosti investicije je treba prihodke preračunati v dobičke, dobičke pa v denar.
Vir: HBR