Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Kako vzdrževati likvidnost podjetja. Denarni tok in krediti za tekoče poslovanje. Podjetniški naložbeni center, posojila in krediti za podjetja ter samostojne podjetnike

Kako vzdrževati likvidnost podjetja. Denarni tok in krediti za tekoče poslovanje. Podjetniški naložbeni center, posojila in krediti za podjetja ter samostojne podjetnike

03.11.2016

Financiranje poslovanja II.

PODJETIJ

Podjetja so vsakodnevno izpostavljena tveganjem, v skrajnosti lahko zaidejo kot celota v težave ter postanejo neuspešna in plačilno nesposobna (znak finančnega propadanja podjetja). Ekonomsko začnejo propadati, ko začno presegati prihodke, ko je rentabilnost nižja od stopnje finančnih prihodkov.

Na vodstvo podjetja vplivajo lastniki kapitala pri odločanju o delitvi dobička za dividende. Če bo podjetje večino dobička razdelilo v dividende, se bo moralo financirati s posojili. V sedanjih razmerah so obrestne mere razmeroma nizke, vendar je tvegano napovedovati, na kakšni stopnji se bodo ustalile po koncu recesije, zato je takšno financiranje še vedno tvegano.

Banke ne delijo tveganja s podjetji, zato je donosnost sredstev v naših podjetjih nizka.

Zakon o finančnem poslovanju podjetij opredeljuje, katere pogoje mora podjetje izpolnjevati, da lahko posluje tudi v prihodnosti. Pomembna načela po Zakonu o finančnem poslovanju so:

Likvidnost je sposobnost preoblikovanja nedenarnih sredstev v denarno obliko. Odločanje o likvidnosti je v podjetju odvisno od vrste naložb v kratkoročna in dolgoročna sredstva.

Pri obvladovanju likvidnosti moramo upoštevati likvidnostne koeficiente. Ti nam pokažejo kako uspešno podjetje poravnava svoje tekoče obveznosti. Večji kot so kazalniki, več sredstev ima podjetje na voljo za pokrivanje svojih obveznosti in manj verjetne so bodoče likvidnostne težave.

  • koeficient kratkoročne likvidnosti nam pokaže, ali bi podjetje lahko pokrilo vse trenutne kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi sredstvi, ki jih ima,
    • koficient pospešene likvidnosti nam pove, ali bi podjetje lahko pokrilo svoje trenutne kratkoročne obveznosti, če ne bi moglo uporabiti (prodati) zalog za pokrivanje teh obveznosti,
    • koeficient absolutne likvidnosti, je pravilo absolutne plačilne sposobnosti. Normirati skuša minimalno potreben znesek denarja za vsakodnevno poravnavanje zapadlih dolgov. Prevelika likvidnost bi bila lahko namreč dosežena na račun slabše rentabilnosti,
  • koeficient dolgoročne likvidnosti nam pove dolgoročno likvidnost podjetja, torej ali bo podjetje na dolgi rok lahko poravnavalo svoje obveznosti.

Pri izračunih je pomembno naslednje:

  • čas, ki je potreben za preoblikovanje nedenarnih sredstev v denarno obliko in
  • možnost, da se nedenarna sredstva preoblikujejo po ali blizu njhove tržne cene.

To pomeni, da je določeno podjetje likvidno, če ima večja ali vsaj enaka sredstva kot znašajo v nekem trenutku njegovi dolgovi.

Plačilna sposobnost (solventnost) zahteva, da so v podjetju v vsakem trenutku (na določen dan) na razpolago denarna sredstva v znesku zapadlih terjatev.

Načelo solventnosti zahteva, da so v podjetju v vsakem trenutku (na določen dan) na razpolago denarna sredstva v znesku zapadlih plačilnih obveznosti ob primernem presežku denarnih sredstev v znesku varnostne rezerve.

Ne pomeni pa, da je potrebno razpolagati z visokim stanjem denarnih sredstev. Če ni nobenih izplačil, je lahko stanje denarnih sredstev nič. Nepotrebno visoko stanje denarnih sredstev vodi k nerentabilnosti, nezadostno stanje denarnih sredstev za poravnavo obveznosti vodi k plačilni nesposobnosti.

Prekomerna plačilna sposobnost je, ko so z razpoložljivimi sredstvi pokriti vsi zapadli dolgovi, oblikovana potrebna varnostna rezerva in še ostane presežek denarnih sredstev, ki ga namenjamo v razvoj poslovanja.

Optimalna plačilna sposobnost je, ko so z razpoložljivimi sredstvi pokriti vsi zapadli dolgovi in oblikovana potrebna varnostna rezerva. Dosežemo jo takrat, ko smo absolutno plaično sposobni, omogočeba je maksimalna rentabilnost in varnost poslovanja.

Nezadostna plačilna sposobnost je dosežena takrat, kos o z vsemi razpoložljivimi denarnimi sredstvi pokriti vsi zapadli dolgovi in ne obstajajo potrebne varnostne rezerve.

Plačilno spsobnost ugotavljamo s pomočjo finančnega plana prilivov in odlivov denarnih sredstev.

Zagotavljanje plačilne sposobnosti je za doseganje rentabilnosti nujno, kajti plačilna nesposobnost pomeni za podjetje izključitev iz gospodarskega procesa.

To ne pomeni, da je vedno potrebno razpolagati z visokim stanjem denarnih sredstev, saj v trenutku, ko niso potrebna nobena izplačila, je lahko stanje denarnih sredstev nič. Nepotrebno visoko stanje denarnih sredstev vodi k nerentabilnosti, v primeru nezadostnega stanja denarnih sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti pa vodi k plačilni nesposobnosti (insolventnosti) podjetja.

Temeljni pogoji dolgoročne plačilne sposobnosti so v:

  • finančni moči (dobičkovnost, politika dividend, politika tveganja) in
  • dolgoročnem finančnem ravnotežju.

Kapitalska neustreznost pravi, da vsota izgube tekočega leta in prenesenih izgub iz prejšnjih let ne preseže polovico osnovnega kapitala družbe. Vodstvo podjetja mora sprožiti ukrepe, kot so: načrt sanacije, postopek pisilne poravnave, stečajni postopek, osebna odgovornost lastnikov…

Prezadolženost nastopi, kadar premoženje podjetja ne zadošča več za poplačilo vseh obveznosti. Na stopnjo zadolženosti vpliva rast zalog, opredmetenih osnovnih sredstev in zmanjšanje kapitala.

 

Vir: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/financiranje-poslovanja-ii/

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.