Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Kakšna je odzivnost banke pri pridobivanju kredita mikro in malih podjetij? Ali vam zaradi neuspešnega kreditiranja stoji poslovanje?

Kakšna je odzivnost banke pri pridobivanju kredita mikro in malih podjetij? Ali vam zaradi neuspešnega kreditiranja stoji poslovanje?

01.07.2016

Po pisanju častnika Finance iz dne 13.03.2012  11:08 (Vir: http://www.finance.si/343646)

Zakaj naše banke s poceni viri ECB ne kreditirajo podjetij?

13.03.2012  11:08

Vire ECB naše banke porabljajo za odplačilo lastnih dolgov in samosanacijo, ne za kreditiranje; banke: povpraševanje ne oživlja
18.685 milijonov evrov znaša obseg posojil nefinančnih družb januarja 2012

Zgolj največji državni banki, NLB inNKBM, sta v začetku meseca pri Evropski centralni banki (ECB) dobili 1,7 milijarde evrov triletnih virov z enoodstotnoobrestno mero. Koliko tega poceni denarja, ki so ga najele tudi druge banke v Sloveniji, bo pristalo v podjetjih in koliko ga bodo porabile banke za »samosanacijo«?

ECB je bankam evrskega območja zadnji dan februarja skupaj razdelila 529,5 milijarde evrov triletnih virov. Koliko od tega so dobile banke v Sloveniji, še ni razvidno – sta pa dve največji, NLB in NKBM, skupaj dobili okoli 1,7 milijarde evrov. To je bila sicer že druga injekcija triletnih virov ECB; na prvi dražbi konec decembra lani je ECB bankam razdelila 489 milijard evrov. Zgolj NLB je takrat dobila svežih 250 milijonov evrov, skupno pa so banke v Sloveniji takrat dolgoročne vire, najete pri ECB, podvojile z 0,81 na 1,69 milijarde evrov.

»Ostajamo dosledni pri upoštevanju visokih kreditnih standardov, zahtevamo predvsem zadosten denarni tok, ki bo podjetjem omogočal poplačilo obveznosti do bank brez oviranja tekočega poslovanja,« pravijo v Unicredit banki, ki jo vodi France Arhar.
»Večina povpraševanja malih in srednjih podjetij je za obratna sredstva. Če podjetjem ne uspe pridobivati naročil od svojih kupcev, je več povpraševanja po obratnem kapitalu za morebitno preživetje podjetij,« pravi Marko Meža, pristojen za poslovanje z gospodarskimi družbami pri Raiffeisen banki.

Denar banke porabijo – a ne za kreditiranje podjetij

In kam so naše banke plasirale poceni sveže vire ECB? »Triletna posojila ECB deloma odpravljajo nedelovanje medbančnega trga v Evropi. ECB želi z njimi preprečiti težave bank, ki si ponavadi sposojajo vire od drugih bank. Sredstva predvsem nadomeščajo druge zapadle obveznosti, delno bodo šla v kreditiranje, pravi Marko Filipčič, direktor sektorja zakladništva Banke Koper.

Mesec po prvi dražbi ECB, to je januarja, se je pri naših bankah obseg posojil podjetjem po večmesečnem upadanju povečal za 70 milijonov evrov (neto). A to povečanje ne napoveduje oživitve kreditiranja, gre za tradicionalno januarsko krepitev, meni Marko Meža iz Raiffeisen banke.

Denimo januarja lani se je obseg posojil podjetjem povečal za 146 milijonov evrov, torej dvakrat toliko kot letos, a se je v naslednjih mesecih zmanjševal in konec prejšnjega leta je bil obseg posojil podjetjem za 1,13 milijarde evrov manjši kot konec leta 2010. Posojila gospodinjstvom so lani, nasprotno, zrasla – za 247 milijonov, na 14,5 milijarde evrov. So pa banke lani vire porabile za razdolžitev; obveznosti do tujih bank so zmanjšale kar za 2,1 milijarde evrov, na 9,5 milijarde.

Pri tem omenimo še: ECB bankam za triletne vire zaračunava enoodstotno obrestno mero, medtem ko banke v Sloveniji podjetjem denar posojajo po obrestni meri med 4,5 in 5,8 odstotka (povprečje), kažejo zadnji podatki Banke Slovenije.

Banke vztrajajo: Ni zdravega povpraševanja, ni naložb

Tudi viri, ki so jih konec februarja dobile banke pri ECB, oživitve kreditiranja podjetij ne napovedujejo. NLB je svežo milijardo evrov plasirala v likvidnostne rezerve, julija bo z njimi dokončno poplačala obveznico, izdano julija 2009 z državnim jamstvom v vrednosti 1,5 milijarde evrov. NLB za poplačilo potrebuje malo pod milijardo evrov, saj je obveznico delno že poplačala (predčasni odkupi).

»Zadolženost večine slovenskih podjetij je v povprečju še vedno močno previsoka. Morajo povečati svoj kapital, učinkovitost in inovativnost. Za to potrebujejo nove poslovne modele, saj so zdajšnji preživeti in neustrezni, zlasti za nove vlagatelje. To še zlasti velja za mala in srednja podjetja,« pravi Jožef Bradeško, član uprave SID banke.

»Zaradi negotovosti novih naložb skoraj ni oziroma jih podjetja odlagajo. Druga težava je v prezadolženosti podjetij, saj s svojim denarnim tokom niso sposobna vračati posojil. Tretja pa je pomanjkanje kapitala. Banke težko kreditirajo podjetja, ki so že tako prezadolžena in brez ustreznega  kapitala,« razmere, ki trajajo že vsaj zadnji dve leti, povzema član uprave SID bankeJožef Bradeško. SID bo večino pridobljenih sredstev ECB namenila kreditiranju gospodarstva – a kot pravi Bradeško, SID banka lahko kreditira samo (nove) naložbe, in ne obratnih sredstev.

Banke trdijo, da tudi povpraševanje podjetij po posojilih ostaja skromno. »Pri malih in srednjih podjetjih se povpraševanje po posojilih ne povečuje. Ta segment podjetnikov povprašuje večinoma le po kratkoročnih posojilih oziroma po kreditiranju obratnih sredstev in podaljševanju rokov vračil teh predvsem zaradi financiranja terjatev (neredno plačevanje, podaljševanje rokov plačila),« pravijo v Abanki. Tudi povpraševanje po financiranju naložb je še vedno zelo okrnjeno, investicijskih vlaganj in s tem potrebe po kreditiranju naložb še vedno ni zaznati. »Na povpraševanje po posojilih vplivajo predvsem ustrezne gospodarske razmere.  Hkrati se podjetjem ni uspelo toliko razdolžiti, da bi imela boljšo boniteto in tako prišla tudi do dodatno razpoložljivega premoženja za zavarovanje.«

Da bodo banke znižale zaostrena merila za kreditiranje, ni pričakovati – nobena noče dodatnih slabih posojil. Ali kot povzemajo v Unicredit banki: »Ostajamo dosledni pri upoštevanju visokih kreditnih standardov, ki zahtevajo dovolj visoko boniteto podjetij, kakovost ponujenih zavarovanj, predvsem pa zadosten denarni tok, ki bo podjetjem omogočal poplačilo obveznosti do bank brez oviranja tekočega poslovanja. Verjamemo, da takšne zahteve zagotavljajo ne le vzdržno poslovanje banke, temveč tudi in predvsem vzdržen razvoj in poslovanje podjetij, ki iščejo financiranje.«

Vlada, težka bo …

Pri vsem spomnimo, da je zdajšnja vlada v koalicijski pogodbi med prioritetami obljubila: ustvarili bomo razmere za odpravo posojilnega krča in terjali odgovornost za slabo poslovanje bank.

Posojilo oz. kredit je mogoče pridobiti na osnovi sledečih postavk:

  • Ročnost: od 1 do max. 3 leta.
  • Višina: od 1.000 do 30.000 EUR.
  • Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
  • Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
  • Donosnost oz. cena: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.

——————————————————————————————–
Kontaktni podatki:
Podjetniški naložbeni center – »Moč upravljanja prihodnosti«

Sekundarni podjetniški finančni viri za pravne osebe in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.