DIPLOMSKO DELO

ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA PODJETJA S PRIMEROM

EXTERNAL SOURCES OF COMPANY’S

FUNDING: A CASE STUDY

Študent: Gregor Križnik
Naslov: Golobinjek 2, 3225 Planina pri Sevnici, Šentjur Številka indeksa: 81614624
Program: univerzitetni EKONOMIJA
Študijska smer: Finance in ban ništvo
Mentor: izred. prof. Žan Jan Oplotnik

Golobinjek, 2009

2

PREDGOVOR

Ena od bistvenih nalog podjetnika je zagotavljanje finan nih virov za nemoten potek poslovanja in rast podjetja. S problemom financiranja se podjetnik sre a že ob ustanovitvi podjetja, z rastjo in širitvijo dejavnosti pa se problem financiranja še poglablja. Podjetnik se odlo a med tem, ali bo rast podjetja financiral z lastnimi viri ali pa si bo potrebna finan na sredstva sposodil.

Financiranje kot odlo anje o priskrbi razli nih virov financiranja je proces, ki obsega tako aktivnosti ugotavljanja potrebnih sredstev, kot tudi aktivnosti pridobivanja virov financiranja.

Slovenija je kot mlada država s prvim majem 2004 stopila v Evropsko unijo in s prvim januarjem 2007 v Evropsko monetarno unijo (EMU), kar na eni strani za nekatera podjetja predstavlja priložnost za nadaljnjo rast in razvoj, na drugi strani pa za mnogo podjetij veliko nevarnost. Podjetja, ki stalno vlagajo v razvoj in so na trgu konkuren na, uspešno poslujejo na tržiš u Evropske unije, tistim podjetjem, ki pa jim leto za letom iz kakršnihkoli razlogov zmanjkuje finan nih sredstev za lasten razvoj in rast, pa jim slej kot prej preti nevarnost ste aja. Vemo, da se z novimi tehnologijami proizvodnje dolgoro no zmanjšujejo stroški le-te, ti pa vplivajo na kon no ceno proizvoda.

Za razvoj oziroma modernizacijo proizvodnje pa podjetja potrebujejo vire financiranja, ki jih delimo na notranje in zunanje. Kredit, brez katerega si ne moremo predstavljati normalnega poslovanja podjetij, še vedno velja za najpomembnejši zunanji vir financiranja. Za najpomembnejša notranja vira financiranja pa štejemo amortizacijo in nerazdeljen dobi ek. Viri financiranja, predvsem pa njihova pravilna uporaba in struktura so temeljni dejavniki za izpolnjevanje ciljev financiranja, ki so v zagotavljanju teko e in dolgoro ne pla ilne sposobnosti, prispevanje k donosnosti in neodvisnosti poslovanja ter k zmanjševanju finan nih tveganj. Vemo, da se v tem asu, ko je obdobje gospodarske in finan ne krize, podjetja izredno težko poslužujejo zunanjih virov financiranja, saj je predvsem problem v poslovnih bankah, ki zaradi insolventnosti podjetij povsem razumljivo ne morejo zaradi lastne ogroženosti poslovanja odobriti posojila, za vsako ceno, vsakemu podjetju.

Skozi diplomsko nalogo bomo nazorno prikazali notranje in zunanje vire financiranja podjetij, kjer bo poudarek na zunanjih virih financiranja. V aplikativnem delu diplomske naloge bom podrobno prikazal raz lenjene postavke zunanjih virov financiranja podjetja Alpos d.d. in jih podkrepil z nekaterimi kazalniki. Ugotovil sem, da na poslovanje podjetja Alpos d.d. kot na mnoga druga podjetja, s svojimi negativnimi u inki mo no vpliva recesija, kar se kaže predvsem v stopnji zadolženosti in v razmerju med lastnim in tujim kapitalom.

Najve ja zahvala gre mojima staršema, od katerih je mati žal že mnogo prezgodaj pokojna, ki sta mi bila dan za dnem v oporo in me pri študiju ves as spodbujala in finan no podpirala. Brez njiju mi ne bi uspelo. Zahvaljujem se tudi sestri Tanji in bratu Simonu za vse, kar sta v asu študija storila zame ter moji punci Luciji za vso oporo in vzpodbudo.

3

KAZALO

1. UVOD……………………………………………………………………………………………. 5

1.1 Opredelitev podro ja in opis problema, ki je predmet diplomskega dela ………………………….. 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve …………………………………………………………………………………… 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave …………………………………………………………………………….. 7

1.4 Predvidene metode raziskovanja …………………………………………………………………………………. 7

2. FINANCIRANJE PODJETJA…………………………………………………………………. 8

2.1 Poslovne finance ………………………………………………………………………………………………………. 8

2.1.1 Finan ni management …………………………………………………………………………………………. 8

2.2 Temeljna na ela financiranja ……………………………………………………………………………………… 8

2.2.1 Na elo likvidnosti in pla ilne sposobnosti ……………………………………………………………… 9

2.2.1.1 Likvidnost sredstev ………………………………………………………………………………………. 9

2.2.1.2 Pla ilna sposobnost podjetja ………………………………………………………………………….. 9

2.2.2 Na elo rentabilnosti financiranja …………………………………………………………………………. 10

2.2.3 Na elo ekonomi nosti financiranja ……………………………………………………………………… 11

2.3 Temeljni cilji financiranja podjetja ……………………………………………………………………………. 12

2.4 Pravila financiranja podjetja ……………………………………………………………………………………… 13

2.4.1 Pravila vodoravne finan ne strukture …………………………………………………………………… 13

2.4.2 Pravila navpi ne finan ne strukture …………………………………………………………………….. 13

3. NOTRANJI VIRI FINANCIRANJA……………………………………………………….. 16

3.1 Nerazdeljeni dobi ek ……………………………………………………………………………………………….. 16

3.2 Amortizacija …………………………………………………………………………………………………………… 17

3.3 Drugi notranji viri …………………………………………………………………………………………………… 18

4. ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA…………………………………………………………. 20

4.1 Kapitalski vložki …………………………………………………………………………………………………….. 20

4.1.1 Navadne delnice ……………………………………………………………………………………………….. 21

4.1.1.1 Lastniške pravice ………………………………………………………………………………………… 22

4.1.1.2 Zna ilnosti navadnih delnic …………………………………………………………………………. 23

4.1.1.3 Prednosti in slabosti navadnih delnic …………………………………………………………….. 24

4.1.2 Prednostne delnice …………………………………………………………………………………………….. 24

4.1.2.1 Lastniške pravice in druge zna ilnosti …………………………………………………………… 24

4.1.2.2 Prednosti in slabosti prednostnih delnic …………………………………………………………. 26

4.1.3 Nakupni boni ……………………………………………………………………………………………………. 26

4.2. Obveznice ……………………………………………………………………………………………………………… 26

4

4.2.1 Opredelitev pojma obveznice ……………………………………………………………………………… 26

4.2.1.1 Prednosti obveznic ……………………………………………………………………………………… 28

4.2.2 Zamenljive obveznice ……………………………………………………………………………………….. 29

4.2.3 Brezkuponske obveznice ……………………………………………………………………………………. 30

4.2.4 Obveznice z nakupnim bonom ……………………………………………………………………………. 31

4.2.5 Obveznice s spremenljivo obrestno mero …………………………………………………………….. 32

4.2.6 Indeksne obveznice …………………………………………………………………………………………… 32

4.3 Krediti …………………………………………………………………………………………………………………… 33

4.3.1 Pojem kredita……………………………………………………………………………………………………. 33

4.3.1.1 Povpraševanje po kreditu …………………………………………………………………………….. 33

4.3.1.2 Kreditna sposobnost ……………………………………………………………………………………. 34

4.3.2 Kratkoro ni krediti ……………………………………………………………………………………………. 35

4.3.2.1 Vrste kratkoro nih kreditov …………………………………………………………………………. 36

4.3.3 Dolgoro ni krediti …………………………………………………………………………………………….. 39

4.4 Subvencije ……………………………………………………………………………………………………………… 42

4.5 Posebne oblike zunanjega financiranja ………………………………………………………………………. 43

4.5.1 Zakup – leasing ………………………………………………………………………………………………… 43

4.5.2 Faktoring …………………………………………………………………………………………………………. 45

4.5.4 Franšizing ………………………………………………………………………………………………………… 47

4.5.5 Tvegani kapital …………………………………………………………………………………………………. 49

4.5.6 Poslovni angeli …………………………………………………………………………………………………. 53

5. ANALIZA ZUNANJIH VIROV FINANCIRANJA V PODJETJU ALPOS d.d…………. 57

5.1 Poslovni sistem Alpos d.d ………………………………………………………………………………………… 57

5.2 Bilanca stanja mati ne družbe Alpos d.d. …………………………………………………………………… 59

5.3 Spremljanje in ocenjevanje obsega in strukture obveznosti do virov sredstev …………………. 61

5.4 Dolgoro ne finan ne obveznosti ……………………………………………………………………………….. 63

5.5 Dolgoro ne poslovne obveznosti ………………………………………………………………………………. 63

5.6 Kratkoro ne finan ne obveznosti ………………………………………………………………………………. 64

5.7 Kratkoro ne poslovne obveznosti ……………………………………………………………………………… 65

6. SKLEP…………………………………………………………………………………………. 66

7. POVZETEK……………………………………………………………………………………. 67

8. LITERATURA………………………………………………………………………………….71

9. VIRI……………………………………………………………………………………………. 73

10. Seznam slik in tabel………………………………………………………………………….. 74

5

1. UVOD

1.1 Opredelitev podro ja in opis problema, ki je predmet diplomskega dela

Cilj vsakega podjetja je poslovati im bolj uspešno. Uspešnost poslovanja pa je odvisna od mnogih dejavnikov, med katerimi je zlasti pomembno financiranje. Financiranje je za podjetje proces, ki temelji na denarju kot njegovi osrednji kategoriji in se nanaša na priskrbo in uporabo sredstev, gospodarjenje z njimi, vra anje sredstev njihovim virom in na nastale finan ne odnose.

Financiranje podjetja je bistvenega pomena za vsako podjetje, predvsem za njegov obstoj in razvoj na trgu. Vendar pa je pred vsako odlo itvijo podjetja, kateri vir financiranja izbrati, potrebno prou iti vse prednosti in slabosti vsakega posameznega vira financiranja in tudi stroške posamezne oblike financiranja.

Za poslovanje podjetja so torej potrebna sredstva, ki si jih le-to pridobi na razli ne na ine. Obstajajo razli ne oblike financiranja, ki so razli no velike, razli no strukturirane, imajo razli no ceno in rok razpoložljivosti. Podjetje pa je tisto, ki se mora odlo iti, kateri vir bo uporabilo. Uspešnost podjetja je torej v veliki meri odvisna od kakovosti in cene virov financiranja – to pa predstavlja tudi poglavitno nalogo vodje financ, da nenehno preverja in nadzira obstoje o finan no strukturo, jo izboljšuje ter tako optimizira njeno kvaliteto in ceno.

Vir financiranja je v veliki meri dolo en s tem, koliko sredstev potrebuje podjetnik in kdaj jih potrebuje, ali jih potrebuje pred za etnim obdobjem, v za etnem obdobju ali kasneje ter ali financiranje zahteva dolžniška ali lastniška sredstva.

Med tokovi priliva in odliva likvidnih sredstev ni asovne skladnosti; prilivi so ve ji od odlivov, ali obratno. Obseg proizvodnje oziroma blagovnega prometa pa v normalnih razmerah tudi neprestano raste. Vse to so razlogi, da podjetje nabavlja finan na sredstva tudi iz zunanjih virov in z njimi za asno ali pa trajno, kratkoro no ali dolgoro no, dopolnjuje notranje vire financiranja.

eprav si podjetje dolo i za cilj maksimalno neodvisnost od tujih virov, popolne neodvisnosti ni mogo e dose i zaradi narave poslovnih ciklusov v gospodarstvu in nael racionalnega gospodarjenja. e bi podjetje hotelo na vsak na in izklju iti uporabo zunanjih virov financiranja, bi se ji to mogo e posre ilo le za ceno neracionalnega gospodarjenja.

Pri zunanjih virih lahko nabavimo finan na sredstva v raznih oblikah. Pri vsakem viru je navadno mogo e nabaviti denar v razli nih oblikah. To je nujno, ker uniformiranost oblik nabave denarja ne bi ustrezala pestrosti potreb gospodarstva.

6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen

Namen moje diplomske naloge je im bolj razumljivo predstaviti vire financiranja podjetja s poudarkom na zunanjih virih financiranja podjetja.

V diplomski nalogi bom predstavil poglavje financiranje podjetja, na kratko opisal notranje vire financiranja, ki sicer niso moj poglavitni del razprave v diplomski nalogi, ampak jih je vendarle potrebno delno opredeliti. V poglavju zunanje financiranje podjetja bom predstavil kapitalske vložke, obveznice, kredite, subvencije in posebne oblike zunanjega financiranja podjetja. Predstavil bom tudi konkretni primer podjetja Alpos, in sicer analizo zunanjih virov financiranja v tem podjetju.

Cilji

Cilj diplomske naloge v teoreti nem delu je im bolj natan no in razumljivo opisati razli ne oblike financiranja podjetja s poudarkom na zunanjem financiranju. Poleg tega je moj cilj diplomske naloge pove ati uporabo zunanjega financiranja med podjetji in s tem mogo e apelirati na banke, ki vemo, v sedanjem asu krize »držijo« denar pri sebi. V prakti nem delu pa je cilj naloge analiza zunanjih virov financiranja podjetja Alpos d.d.

Osnovne trditve

V Sloveniji pred drugimi viri financiranja v glavnem prevladuje financiranje z dolžniškimi viri.

Pravilo, ki lahko odlo ilno vpliva na oblikovanje razmerja med tujimi in lastnimi sredstvi, oziroma viri sredstev je, da morajo biti lastna sredstva temelj financiranja.

Dodatna pravila, ki tega še dopolnjujejo, pa pravijo, da je treba dolgoro ne naložbe financirati pretežno z lastnimi sredstvi, uporabljati lastna sredstva, kadar je tveganje veliko, ter zagotoviti z lastnimi sredstvi stopnjo razvoja podjetja, ki jo v povpre ju dosega panoga.

Prav zaradi naštetih pravil je bistvenega pomena pravilno in skrbno na rtovanje razmerja med lastnimi in tujimi viri financiranja, saj lahko nepravilnost le tega in nevarnost spremembe ekonomskih oziroma poslovnih razmer pripelje podjetje do velikih težav pri poslovanju.

7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke

Za teoreti en del bom uporabil strokovno literaturo doma ih in tujih avtorjev ter znanje, ki sem ga pridobil v asu študija ekonomije. Za prakti en del pa bodo podatkovna podlaga podatki iz temeljnih ra unovodskih izkazov v podjetju ter drugi pomembni podatki, ki so mi dostopni v podjetju. Za te podatke predpostavljam, da so resni ni in verodostojni. V diplomsko nalogo bom vklju il tudi temeljno ekonomsko predpostavko »ceteris paribus«, kajti s svojim delom raziskave ne bo mogo e zajeti vseh vplivov in dejstev.

V diplomski nalogi bom predstavil, da so zunanji viri financiranja poleg notranjih virov zelo pomembni, saj podjetju omogo ajo vrsto razli nih možnosti priskrbe finan nih sredstev. Brez teh virov financiranja bi bilo podjetju onemogo eno poslovanje in pa seveda razvoj, ki je v današnjih asih, ko smo v gospodarski in finan ni krizi, izredno velikega pomena.

Omejitve

Med celotnimi viri financiranja podjetja se bom omejil na zunanje vire financiranja, ki so kot sem že dejal, velikega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Poskušal bom prikazati tudi

im bolj realne in aktualne podatke in informacije. Zavedati se moramo, da ima dolo ena doma a in tuja literatura omejen dostop ter da tudi v podjetju nekateri doloeni podatki ne bodo dostopni, da bi jih bilo mogo e v celoti analizirati.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri pisanju diplomske naloge bom uporabil takšne vire doma ih in tujih avtorjev, ki bodo resni no najbolje zajeli vso vsebino okrog moje tematike. Konkretne podatke iz podjetja pa bom vklju il v prakti ni del diplomske naloge.

V diplomski nalogi bom uporabil deskriptivni in analiti ni pristop. Pri deskriptivnem pristopu bom uporabil metodo deskripcije, pri kateri bom opisoval dejstva, pojave in procese. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabil tudi metodo kompilacije, s katero bom na osnovi danih rezultatov in stališ povzemal spoznanja in sklepe razli nih avtorjev in s tem še podrobneje obravnaval dolo eno tematiko. Pri analiti nem pristopu pa bom uporabil komparativno dinami no raziskavo, saj bom opazoval gibanje zunanjih virov financiranja podjetja Alpos v dolo enem asovnem razdobju.

8

2. FINANCIRANJE PODJETJA

2.1 Poslovne finance

Poslovne finance predstavljajo aktivnosti za pridobivanje potrebnih finan nih sredstev in aktivnosti, povezane z upravljanjem finan nih sredstev. Povezane so z drugimi podro ji v podjetju, predvsem z ra unovodstvom, proizvodnjo in trženjem. Lahko trdimo, da so finance tiste, ki povezujejo vsa poslovna podro ja in da imajo vse poslovne odlo itve na vseh podro jih poslovanja finan ne posledice. Finan ni oddelek mora te posledice spremljati in posredovati povratne informacije drugim delom podjetja.

Pomen poslovnih financ se je v zadnjih desetletjih spremenil. Neko je bil omejen zgolj na pridobivanje zadostnega obsega finan nih sredstev po im nižji ceni in želeni ro ni strukturi oziroma druga e re eno finan ne odlo itve. S prenosom analiti nega instrumentarija iz drugih podro ij se je hitro razvijala tudi finan na teorija in tudi poslovne finance, ki so se razširile tudi na podro je upravljanja s kratkoro nimi in dolgoro nimi naložbami podjetja, kar imenujemo investicijske odlo itve. (povzeto po Berk, Lon arski, Zajc 2006, 4)

2.1.1 Finan ni management

Finan no odlo anje lastnikov kot upravljanje s financami podjetja je lahko neposredno (v malih podjetjih) ali posredno preko nadzornega sveta in skupš ine (v ve jih podjetjih). Njihovo odlo anje oziroma upravljanje je usmerjeno v ve anje tržne vrednosti podjetja in je pri financiranju le tega vidno v temeljni in razvojni finan ni politiki in razporejanju donosov na del, ki ostane v podjetju in del, ki se izpla a udeležencem v poslovanju. Finan no odlo anje poslovodij pomeni, kot vodenje financ podjetja, predvsem strokovno odlo anje v povezavi s predvidevanjem (ožje planiranje) financ podjetja, s sprejemanjem odlo itev o priskrbi, naložbi in gospodarjenju sredstev, s koordinacijo in nadzorom finan nih odlo itev in tudi v povezavi s finan nim trgom. Gre za odlo anje na podlagi (diskontiranega) pozitivnega denarnega toka, upoštevanja zahtevanega donosa, obvladanja tveganja, doseganja potrebne likvidnosti in pla ilne sposobnosti, velikosti, sestave in dinamike sredstev in virov sredstev, cene virov sredstev, obvladovanje posameznih oblik sredstev, posebej gibljivih sredstev (zaloge, terjatve, denar in vrednosti papirji), usmerjanja, razporejanja doseženega finan nega izida poslovanja, poznavanja orodij finan ne analize in drugih podro ij finan nega odlo anja (npr. finan no krizno vodenje, odlo anje o financiranju v inflaciji, financiranja rasti podjetja, financiranja prevzemakupoprodaje podjetij). (Repovž, Peterlin 1998, 58)

2.2 Temeljna na ela financiranja

V podjetju se glede na delitev dela pojavlja ve funkcij: nabavna, proizvodna, prodajna, razvojna, kadrovska in finan na. Vsaka od teh funkcij pa ima namre svojo politiko. Nas zanima finan na politika, ki je del skupne poslovne politike podjetja in je usmerjena v upravljanje s finan nimi tokovi v samem podjetju in v njegovem okolju. Finan na politika ima nalogo zagotoviti finan ne razmere tako, da zagotavlja potrebna sredstva za

9

uresni evanje na rta podjetja za vsakodnevno poslovanje glede doseganja optimalne likvidnosti, pla ilne sposobnosti in smotrnega financiranja.

Finan na politika ima kot politika finan ne funkcije svoje cilje in na ela, po katerih se je potrebno ravnati, da bi dosegli kon ni cilj finan ne politike, to je ohranitev in pove anje finan ne mo i. (Filipi , Mlinari 1999, 63)

2.2.1 Na elo likvidnosti in pla ilne sposobnosti

2.2.1.1 Likvidnost sredstev

Pod likvidnostjo razumemo kako hitro in s kakšnimi stroški se lahko posamezen del aktive oziroma premoženja podjetja preoblikuje v denar kot najbolj likvidno obliko premoženja. Zato tudi govorimo o tem, da imajo posamezni deli aktive razli no stopnjo likvidnosti. Najve jo stopnjo likvidnosti ima gotovina v blagajni in vpogledna sredstva na ra unu, najnižjo pa dolgoro ne naložbe, npr. opredmetena osnovna sredstva). Dolo eno podjetje ima lahko ve je premoženje od drugega, pa bo vendar manj likvidno, e ima v njegovi sestavi aktive velik delež manj likvidnega premoženja. (povzeto po Filipi , Mlinari 1999,

64)

Po stopnji likvidnosti so takoj za denarjem likvidnostni vrednostni papirji, ki se lahko, tisti z visoko stopnjo prometne sposobnosti, s prodajo iz sekundarne likvidnostne rezerve podjetja hitro preoblikujejo v denar. Te lastnosti pa vsi vrednostni papirji in tudi isti vrednostni papirji ob vsakem poslovnem trenutku, nimajo. Vrednostnim papirjem po stopnji likvidnosti sledijo terjatve, ki jim manjka zelo malo do denarne oblike. Nižjo stopnjo likvidnosti od terjatev imajo zaloge, pri katerih pa so lahko velike razlike glede na vrsto zalog. V strukturi vseh zalog imajo po pravilu najvišjo stopnjo likvidnosti zaloge gotovih izdelkov, potem zaloge surovin in zaloge nedokon ane proizvodnje, ki jih bo obi ajno najtežje prodati. (povzeto po Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 155-156)

2.2.1.2 Pla ilna sposobnost podjetja1

S pla ilno sposobnostjo razumemo sposobnost podjetja, da je sposoben poravnati svoje obveznosti takrat, ko zapadejo v pla ilo ali celo pred dolo enim rokom zapadlosti, e ima od tega ekonomsko korist. Elementi pla ilne sposobnosti so: obveznosti, zadostnost sredstev in pravo asnost sredstev.

Najpomembnejše obveznosti so obveznosti do dobaviteljev blaga, do ponudnikov storitev, do države oziroma pla ila davkov in carin ter vra anje najetih posojil oziroma obveznosti do bank. Razlikujemo interno pla ilno sposobnost podjetja, ko je podjetje v stanju poravnati obveznosti do zaposlenih (izpla ilo pla ) in eksterno pla ilno sposobnost. Pod eksterno pla ilno sposobnostjo pa razumemo, da je podjetje sposobno poravnati ob roku zapadle obveznosti do osebkov in institucij v okolju v katerem podjetje posluje.

¹ Povzeto po Filipi , Markovi -Hribernik (2000, 156-159).

10

Podjetje se mora ravnati po osnovnem pravilu, ki pravi, da podjetje ne sprejema ve jih obveznosti, kot jih bo sposobno poravnati, saj so obveznosti pomemben element pla ilne sposobnosti. Zato je potrebno vzdrževati ravnovesje med terjatvami podjetja po obsegu in roku vnov ljivosti in obveznostmi po obsegu in roku zapadlosti oziroma še bolje je, e naši dobavitelji v ve ji meri kreditirajo nas kot mi njih (naše kupce).

Pomemben element pla ilne sposobnosti je tudi zadostnost sredstev za poravnavo obveznosti. Tistemu podjetju, ki mu primanjkujejo finan na sredstva pravimo, da je pla ilno nesposobno. e je razkorak med razpoložljivimi likvidnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi velik in trajnejši, se pojavi ustavitev pla il. Takšnega dolžnika bodo smatrali za pla ilno nesposobnega v trajnejšem pomenu ne samo dosedanji ampak tudi prihodnji upniki.

Element pla ilne sposobnosti je tudi pravo asnost sredstev oziroma rok pla ila. Rok je dolo en z dogovorom med poslovnimi partnerji, ali se upoštevajo obi aji oziroma uzance ali pa je rok dolo en z zakonom. V svojih finan nih na rtih na rtuje priliv denarja od kupcev za kritje lastnih obveznosti. Gledano s tega vidika mora poravnati obveznosti, ko zapadejo v pla ilo, sicer se zamuda pri pla ilu prenaša na druga podjetja, ki so vklju ena v medsebojno poslovanje.

Na pla ilno sposobnost vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Notranji dejavniki so naslednji: zaloge reprodukcijskega materiala, zaloge nedokon ane proizvodnje in polproizvodov, zaloge gotovih izdelkov, delitev istega dobi ka na lastnike kapitala in na zadržani (nerazdeljeni) dobi ek v podjetju in na izsiljeno, nedogovorjeno kreditiranje med podjetji.

Zunanji dejavniki pa so naslednji: denarna politika centralne banke, fiskalna politika države in uvedba ali povišanje izvoznih stimulacij za izvoznike pove uje priliv sredstev in s tem pla ilno sposobnost.

Za izra unavanje pla ilne sposobnosti poznamo ve kazalnikov, ki pa jih zaradi preobsežnosti diplomskega dela ne bomo obravnavali.

2.2.2 Na elo rentabilnosti financiranja

Rentabilnost je uspešnost poslovanja poslovnega sistema, ki se kaže v ugodnem razmerju med ustvarjenim dohodkom in vloženimi sredstvi. (Crnkovi 1992, 22)

Pri uresni evanju na ela rentabilnosti gre za to, da naj podjetje ustvari im ugodnejši finan ni izid, s im manj vloženimi sredstvi v procesu proizvodnje.

Rentabilnost izra unavamo na dva na ina, in sicer, lahko kot razmerje med dobi kom in vloženim kapitalom, ali pa kot razmerje med dobi kom in doseženim prometom za dolo eno poslovno obdobje. Izra unane kazalnike pa je potrebno kasneje analizirati s

asovnega in prostorskega vidika. V asovnem pogledu mislimo na primerjavo izra unanih vrednosti z vrednostmi iz preteklih let istega podjetja. S prostorsko analizo pa mislimo na primerjavo izra unanih kazalnikov s kazalniki drugih podjetij iz iste gospodarske dejavnosti.

11

Tudi na rentabilnost podjetja vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Notranji dejavniki, ki vplivajo na rentabilnost, so:
– spremenljivi stroški;
– obseg proizvodnje in prodaje je treba pospeševati do tiste stopnje, ko se mejni strošek izena i z mejnim prihodkom;
– obseg vloženih sredstev zmanjšati na najnižjo možno raven, tako da je vzdrževanje sredstev in njihovo financiranje najnižje;
– vodenje takšne finan ne politike, da bo cena sposojenih sredstev nižja od stopnje pri akovane donosnosti;
– prihranke akumulacije in neaktivna likvidna sredstva je potrebno donosno plasirati in tako pove evati donosnost vseh sredstev.

Zunanji dejavniki:
– razvitost finan nega trga;
– razmere na blagovnem trgu;
– politika cen;
– fiskalna politika in posredna denarna politika centralne banke. (povzeto po Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 159-161)

2.2.3 Na elo ekonomi nosti financiranja

Ekonomi nost na splošno pomeni z minimalnimi stroški opraviti neko dejavnost v potrebnem obsegu. Predpostavljamo torej, da vsaka dejavnost povzro a stroške. Ker tudi financiranje kot dejavnost nabave finan nih sredstev povzro a stroške, govorimo o ekonomi nosti financiranja.

Ekonomi nost financiranja se kaže v razmerju med stroški financiranja (Sf) in porabljenimi finan nimi sredstvi (Pfs), izra unamo jo pa po naslednji formuli:

∗ 100

im manj stroškov v zvezi z nabavo in uporabo finan nih sredstev pride na enoto porabljenih sredstev, tem bolj ekonomi no smo ravnali.

Zaradi realizacije na ela ekonomi nosti financiranja skrbimo po eni strani za pravilen obseg potrebnih finan nih sredstev, po drugi strani pa za nabavo najcenejših finan nih sredstev.

Skrb za najcenejše financiranje je realna, glede na to, da imajo finan na sredstva pri razli nih virih razli no ceno. Najve ja razlika v ceni je praviloma med finan nimi sredstvi iz lastnega vira in finan nimi sredstvi iz tujih virov. Lastna sredstva so praviloma cenejša. Seveda pa se tudi tuja sredstva razlikujejo po ceni; kratkoro na sredstva so namre cenejša od dolgoro nih, ker je obrestna mera za prva nižja kot za druga. (povzeto po Crnkovi 1992, 25)

12

2.3 Temeljni cilji financiranja podjetja

Finan na politika predstavlja vodilo za odlo anje o temeljnih finan nih ciljih v podjetju in se uresni uje s finan nim odlo anjem. Eden izmed finan nih ciljev v podjetju je tudi zmanjšanje izpostavljenosti finan nim tveganjem. Zaradi tega je potrebno v finan no politiko vklju iti tudi usmeritve pri obvladovanju finan nih tveganj. Usmeritve pri upravljanju finan nih tveganj so odvisne predvsem od profila tveganja podjetja in odnosa podjetja do tveganj. Skladno s temi temeljnimi vodili dolo amo tehnike zaznave in vrednotenja tveganj, vlogo finan ne funkcije pri obvladovanju tveganj, orodja za upravljanje tveganj ter razsežnosti poro anja interesnim skupinam o aktivnostih obvladovanja tveganj.(www.si-revizija.si)

Iz ekonomske teorije in empiri nih prou evanj lahko povzamemo pet ciljev, ki jim vodstva podjetij sledijo, da bi im bolje zadovoljila interese lastnikov:
– maksimiranje dobi ka; obi ajno se pri maksimiranju dobi ka uporablja naslednja ena ba:

= ∙ − ( )

kjer ozna uje neto dobi ek, q število proizvodov, ki jih podjetje proizvede, p ceno prodanega proizvoda in C(q) celotne proizvodne stroške, ki so odvisni od obsega proizvodnje.

– maksimiranje prodaje in tržnega deleža; veliko podjetij ima cilja maksimiranje prodaje in tržnega deleža za edina cilja. Z vidika korelacije med tržnim deležem podjetja in njegovo ra unovodsko uspešnostjo poslovanja (dobi kom), sta ta cilja tesno povezana s ciljem maksimiranja dobi ka in nastopata kot njegov nadomestek.

– preživetje; pomen besede preživetje v tem primeru razumemo predvsem kot željo po dolgoro nem stabilnem poslovanju brez posebno velikih tveganj. V skladu s tem ciljem podjetje ne bo sprejelo poslovnih odlo itev, ki bi sicer lahko prinesle izjemno visoke dobi ke, vendar bi bile zelo tvegane in bi lahko ogrozile finan no stabilnost podjetja.

– doseganje zadovoljive višine dobi kov; ta cilj lahko ve krat sre amo v teoriji podjetja, ki za svoje izhodiš e uporablja analiti ne metode teorije obnašanja in teorije organizacije. Pri postavitvi tega cilja v podjetju pa se pojavljata dva razloga iz katerih je vidna neprimernost omenjenega cilja. Prvi je problem neupoštevanja negotovosti, drugi pa je njegova neoperativnost. Zaradi njegove kompleksnosti bi bila finan na analiza na podlagi tega cilja poslovanja podjetja zelo zapletena in bi nam do dolo ene mere onemogo ila predstaviti bistvo finan ne politike podjetja na preprost in jasen na in.

Noben izmed navedenih petih ciljev poslovanja podjetja neposredno ne ustreza cilju lastnikov. Kljub temu pa tvorijo jedro definicije ustreznega cilja poslovanja podjetja. To sta:

a) dobi ek na dolgi rok in

b) stabilnost poslovanja.

13

2.4 Pravila financiranja podjetja

Delovna organizacija se mora pri odlo anju o tem, kako bo pokrivala svoje potrebe po finan nih sredstvih, nasloniti tudi na izkušnje drugih. Na dolgoletnih izkušnjah so nastala nekatera pravila financiranja, ki svetujejo, kako bi se bilo najbolje obnašati v dolo eni situaciji. Pravila seveda ne ponujajo konkretnih rešitev za vsakogar, dajejo pa vsakomur dobro orientacijo. (Crnkovi 1992, 26-27)

2.4.1 Pravila vodoravne finan ne strukture

Ko gre za odlo anje o kratkoro nem in dolgoro nem financiranju, bi bilo treba upoštevati pravilo o usklajenosti roka naložb (aktiva) in roka virov sredstev (pasiva). V tem primeru gre za zlato bilan no pravilo, ki pravi, da naj se dolgoro ne naložbe financirajo z dolgoro nimi viri in kratkoro ne naložbe s kratkoro nimi viri sredstev. Ta zahteva je postavljena z namenom, da naj se vzdržuje pla ilna sposobnost podjetja. Lahko pa v praksi prihaja tudi do odstopanj od tega, ker v primeru, e ne moremo pravo asno priskrbeti dolgoro nih virov sredstev za dolgoro no naložbo, lahko za asno angažiramo kratkoro ne vire. Takrat gre za premostitev ali predfinanciranje.

Pri vodoravni finan ni strukturi poznamo tudi druga pravila, ki so naslednja: kazalniki teko e likvidnosti (KTL), kazalnik pospešene likvidnosti (KPL) in kazalnik gotovinske likvidnosti (KGL). (povzeto po Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 162-163)

2.4.2 Pravila navpi ne finan ne strukture

Z navpi no finan no strukturo se razume razmerje med lastnimi in tujimi viri financiranja. Zaradi prednosti in slabosti obeh financiranj moramo iskati optimalno strukturo virov financiranja. Na kakšen na in se bo torej podjetje financiralo, je odvisno od oblike podjetja, njegove bonitete, podjetnikovega nagnjenja k tveganju, kot tudi od same možnosti dostopa do lastniških oziroma dolžniških virov sredstev. (Rondstadt 1988, 31).

Opredeljevanje pojma kakovosti finan ne strukture je tudi v teoriji zelo razli no. Nekateri avtorji vidijo kakovost predvsem v velikosti in razmerju lastniškega in dolžniškega kapitala, drugi avtorji spet v usklajenosti sredstev in njihove strukture s finan no strukturo v povezavi z dejavnostjo podjetja in stopnjo rasti prodaje, tretji avtorji pa v zagovarjanju likvidnosti, stabilnosti denarnega toka, stališ u managementa in možnostjo priskrbe optimalnih virov finan ne strukture. (Repovž, Peterlin 1998, 64-65)

Podjetja navadno za no razmišljati o finan ni strukturi šele takrat, ko se za to pojavi dolo en razlog oziroma pobuda. Najpogostejši razlogi so slede i:
– ve je priložnosti za vlaganja, za financiranje katerih podjetje potrebuje znatne dodatne finan ne vire,
– ko obstoje o kapitalsko sestavo podjetja posojilodajalci, lastniki ali kakšna druga interesna skupina štejejo za neprimerno in ima zaznana neprimernost neposredne ali posredne negativne vplive na poslovanje podjetja,

14

– ko želi menedžment s primernejšo kapitalsko sestavo zagotoviti uspešnejše doseganje poslovnih ciljev.

V prvih dveh primerih je podjetje prisiljeno razmišljati in se posredno ali neposredno odlo ati o svoji kapitalski sestavi, v tretjem pa jo želi uporabiti kot mehanizem za uspešnejše poslovanje. (www.finance.si)

Prednost financiranja z lastnimi viri sredstev je finan na in poslovna samostojnost uporabnika sredstev. Slabost financiranja s tujimi viri sredstev pa je njegova odvisnost od dajalca sredstev.

Funkcija lastnih finan nih sredstev poleg neodvisnosti je, da krepijo kreditno sposobnost podjetja. Kdor ima veliko lastnih virov sredstev, si je tudi sposoben sposoditi veliko sredstev in jih vrniti ali obratno, kdor ima malo sredstev, temu je onemogo eno si sposoditi veliko, saj ne bo sposoben vra ati.

Slabi strani samofinanciranja sta predvsem izmikanje investitorja selektivni funkciji kreditnega trga in pritisk na prodajne cene.

To se kaže pri investitorjih ki si potrebna finan na sredstva priskrbijo na kreditnem trgu po tržni obrestni meri, zato morajo dose i minimalno rentabilnost vlaganj v višini te obrestne mere.

Pritisk na prodajne cene pri samofinanciranju pa se poraja zato, ker se vir lastnih sredstev oblikuje kot razlika med celotnim prihodkom, ki je odvisen od koli ine prodanega blaga in cen ter stroški v zvezi s proizvodnjo oziroma prodajo blaga.

Kakšna naj bo optimalna finan na struktura je torej zaradi številnih vplivnih dejavnikov težko odgovoriti. Tradicionalno pravilo zahteva, da je optimalno razmerje med lastnimi in tujimi viri 1 : 1. Vendar glede tega pravila v literaturi ni enotnosti. Prisotna je tudi zahteva, da naj bo to razmerje 2 : 1 ali celo 3 : 1. Mnenja smo, da je sprejemljivo stališ e, da je optimalno razmerje doseženo takrat, kadar je v enaki meri zadoš eno na elom financiranja. To pa seveda ni lahko dose i, ker vsa na ela ne vodijo v isto smer.

Pri uporabi tujih virov financiranja in s tem hkrati pri oblikovanju optimalne navpi ne finan ne strukture je potrebno posvetiti pozornost tudi pravilu finan nega vzvodja. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 164-167)

Kapitalska sestava v praksi pa je odvisna zlasti od ciljev poslovanja podjetja. eprav naj bi bil temeljni cilj poenoten s cilji lastnikov, ki nase prevzemajo celotno tveganje podjetja, v praksi ni vedno tako. Neusklajenost ciljev je navadno posledica neu inkovitosti nadzora menedžerjev s strani lastnikov ali pa njihovih neenotnih ciljev. Poleg tega tudi ni nujno, da je temeljni cilj lastnikov samo maksimiranje vrednosti svojega vložka v podjetje. Z razli nimi cilji poslovanja podjetja se spreminja tudi primernost razli nih kapitalskih sestav:

e je temeljni cilj ustvarjanje vrednosti za lastnike, potem je verjetno smiselno izbrati tako kapitalsko sestavo, ki bo maksimirala tržno vrednost lastniškega kapitala. Podjetje bo zato dolo ilo tako sestavo virov financiranja, pri kateri bo glede na dane možnosti povpre ni tehtani strošek kapitala im nižji.

e je temeljni cilj zagotavljanje dolgoro nega preživetja, potem povpre ni tehtani strošek kapitala verjetno ne bo bistveno merilo. Zrela podjetja z veliko lastniškega kapitala so v takih primerih navadno usmerjena k bolj, mlada pa k manj konzervativni kapitalski sestavi.

15

e je temeljni cilj maksimiranje koristi zaposlenih, potem se podjetje navadno nagiba k bolj konzervativni kapitalski sestavi. Cena lastniškega kapitala je takrat, ko imajo zaposleni ve inski vpliv, lahko zelo nizka, zaradi esar za podjetje navadno ni smiselno, da bi pove evalo tveganje poslovanja z najemanjem razmeroma dragega dolžniškega kapitala. (www.finance.si)

16

3. NOTRANJI VIRI FINANCIRANJA

Notranji viri financiranja so: – nerazdeljen dobi ek
– amortizacija
– drugi notranji viri.

3.1 Nerazdeljeni dobi ek

Dobi ek pred obdav itvijo za dolo eno poslovno leto predstavlja pozitivno razliko med vsemi prihodki (prihodki iz rednega poslovanja, prihodki od financiranja in izredni prihodki) in vsemi odhodki (odhodki iz rednega poslovanja, odhodki iz financiranja in izredni odhodki). Nerazdeljeni dobi ek oziroma nenominirani kapital pa dobimo, ko od dobi ka pred obdav itvijo pla amo davek od dobi ka in iz tako dobljenega istega dobi ka izpla amo nagrade lastnikom podjetja. (Filipi , Mlinari1999,113)

Izdatnost tega vira je odvisna od obsega ustvarjenega dohodka, ki je pa odvisen primarno od donosnosti naložb in sploh rentabilnosti poslovanja. S krepitvijo rentabilnosti organizacija krepi svoj notranji vir finan nih sredstev, tako da more postati res temeljni vir le v tisti organizaciji, ki je visoko rentabilna.

Izdatnost tega vira je odvisna tudi od delitve ustvarjenega dohodka. Del dohodka je namre namenjen porabi, del pa vlaganjem v osnovna in trajna obratna sredstva. Del dohodka porabi delovna organizacija za izpla ilo osebnih dohodkov svojih delavcev in druge oblike njihove porabe, del pa za skupno in splošno porabo v družbi. e je ta del zelo velik, ostane pri danem dohodku malo za financiranje delovne organizacije. (Crnkovi 1992, 40)

Uprava podjetja mora za prihodnja poslovna leta dobi ek na rtovati in pri tem na rtovanju analizirati poslovne možnosti. Nerazdeljeni ali zadržani dobi ek (nenominirani kapital) skupaj z osnovnim kapitalom (nominiran kapital) in rezervami predstavlja lastniški kapital podjetja, ki skupaj z dolžniškim kapitalom kamor spadajo krediti, obveznice, komercialni zapisi, pomeni celotni kapital podjetja. Prikazani dobi ek zaradi ra unovodskih na el s finan nega vidika ne pomeni nujno tudi ustrezne pla ilne sposobnosti podjetja, zato moramo na to posve ati veliko pozornosti.

Nerazdeljen dobi ek je pri dani vrednosti angažiranih poslovnih sredstev odvisen od:

1. obsega proizvodnje in prodaje oziroma od stopnje izkoriš enosti razpoložljivih zmogljivosti,

2. raznolikosti proizvodnje,

3. ravni prodajnih cen izdelkov in storitev,

4. stroškov (odhodkov) poslovanja,

5. višine davka na dobi ek in od delitve istega dobi ka.

Ker so obseg proizvodnje, stroški in cene v stalni medsebojni povezavi, predstavlja kombinirani u inek vplivnih dejavnikov od 1 do vklju no 5 zahteven teoreti en in prakti en problem. Od naštetih možnosti bi za najugodnejšo izbrali tisto, pri kateri se

17

doseže najve ja pozitivna razlika med prihodki za prodane izdelke in storitve ter stroški poslovanja.

Med menedžmentom, zaposlenimi in zunanjimi lastniki pa lahko pri delitvi dobi ka prihaja do razli nih interesov kljub temu da je vsem skupni cilj dobi ek. Menedžment mora skrbeti za delitev dobi ka v korist zadržanega dobi ka, se pravi skrbeti mora za rast podjetja in njegov razvoj. Zaposleni bi radi imeli trinajsto plao, v krajih kjer so zaposlitvene možnosti majhne pa isto asno stremijo po krepitvi konkuren ne sposobnosti podjetja. Delni arji pa imajo prav tako glede na razpršeno lastništvo v podjetju razli ne cilje in interese. Nekaterim je glavni cilj njihovega vlaganja razvoj podjetja, e gre za zaprte delniške družbe. Spet drugim je glavni cilj bolj kratkoro no naravnan, in sicer stremijo za tem, da gre ve ji del dobi ka za izpla ilo dividend oziroma nagrad lastnikom. e pa so lastniki navadnih delnic druga podjetja, ki so poslovno povezana s podjetjem v katerega vlagajo, pa je njihov interes na daljši rok obstanek in razvoj delniške družbe. (povzeto po Filipi , Mlinari 1999, 113-116)

3.2 Amortizacija²

Z amortizacijo pridemo do sredstev s postopnim procesom preoblikovanja stalnih sredstev v denar. Da se amortizacija preoblikuje kot strošek v nove proizvode ni dovolj, ti proizvodi morajo biti prodani in pla ani. Prav zaradi tega se amortizacija ne more šteti v celoti kot vir financiranja. Dolo en del obra unane amortizacije se namre nahaja v zalogah nedokon ane proizvodnje, v zalogah gotovih izdelkov in v terjatvah do kupcev. Zato je obra unana amortizacija praviloma ve ja od pla ane. Kot vir financiranja se zato lahko koristi le tisti del amortizacije, ki se je s procesom vnov evanja terjatev preoblikoval v denar. Hitrost spreminjanja obra unane amortizacije v denarno obliko pa je odvisna od dolžine proizvodnega procesa, od hitrosti vnov evanja terjatev ter od hitrosti prodaje gotovih izdelkov.

Obseg financiranja iz amortizacijskih sredstev je odvisen od absolutnega zneska obra unane in dejansko razpoložljive amortizacije, višine in rokov dospelih dolgoronih obveznosti za nabavljena stalna sredstva (anuitete za kredite) in od rokov zamenjave osnovnih sredstev v uporabi z novimi osnovnimi sredstvi. V razmerah inflacijskih u inkov je za finan no stabilnost in pla ilno sposobnost podjetja pomembno, da se z zadostno in pravo asno revalorizacijo stalnih sredstev zagotavljajo amortizacijska sredstva v takšni višini, da bodo zadostovala za financiranje zamenjave dotrajanih stalnih sredstev v uporabi.

Za amortizacijska sredstva velja, da so s stroškovnega vidika poceni, saj za ta sredstva ni treba pla ati obresti in tako glede tega vira financiranja ni odvisnosti od razmer na finan nem trgu. Amortizacijska sredstva se lahko koristijo za zamenjavo stalnih sredstev, za financiranje gibljivih sredstev in financiranje razširitve zmogljivosti.

Proces amortiziranja stalnih sredstev se odvija zato, da se lahko zamenjajo takrat, ko so

² Povzeto po Filipi , Markovi -Hribernik (2000, 176-177).

18

fizi no ali ekonomsko dotrajana ali pa ekološko neprimerna. Amortizacijska sredstva se lahko za asno uporabljajo tudi za financiranje gibljivih sredstev. Tega se lahko poslužujemo zato, ker se proces amortiziranja odvija stalno, zamenjava stalnih sredstev pa se izvrši od asa do asa, zato se lahko amortizacijska sredstva do trenutka njihove dokon ne uporabe koristijo v obratne namene. Lahko bi jih sicer plasirali kot ban ni depozit in za to dobili pasivne obresti vendar se zaradi ekonomskih razlogov podjetja za to ne odlo ajo. Vsako podjetje svojo dejavnost praviloma financira iz lastnih in tujih virov. Med tujimi viri je pomemben kredit, za katerega se pla a dolo ena obrestna mera (aktivna), ki je ve ja od pasivne obrestne mere za depozite. Zato ni ekonomskega razloga, da bi amortizacijska sredstva podjetje vložilo v banko kot depozit, saj s tem, ko jih uporablja za financiranje teko ih potreb zmanjšuje potrebo po kreditih in tako pomembno zmanjšuje stroške financiranja in tudi zadolženost pri bankah je manjša, kar pa pozitivno vpliva na še eno pomembno lastnost podjetja, in sicer boniteto podjetja.

3.3 Drugi notranji viri³

Financiranje delovne organizacije je odvisno predvsem od doslej obravnavanih dveh virov, kar pa ne pomeni, da drugih notranjih virov ni, ampak le, da drugi viri koli insko niso odlo ilni.

Dodatni notranji viri finan nih sredstev, ki ob asno lahko uspešno služijo, so:

a) likvidna sredstva od teko e prodaje blaga in storitev;

b) izboljšanje koeficientov obra anja sredstev;

c) za asno prosta sredstva;

d) dav ne olajšave;

e) dezinvestiranje.

a) Priliv likvidnih sredstev od prodaje blaga ali storitev (denarni prejemki) je lahko v krajšem razdobju ve ji od odliva likvidnih sredstev v zvezi s pla ili obveznosti (denarni izdatki). S presežkom lahko financiramo potrebe, ki se pojavljajo v zvezi z obratnimi sredstvi. To je lahko vir samo zelo kratkoro nih finan nih sredstev, ki morajo biti zato naložena tako, da se zelo hitro povrnejo v likvidno obliko.

b) Obseg potrebnih finan nih sredstev je odvisen od obsega realnih vlaganj pa tudi od hitrosti obra anja naložb, t.j. od dolžine asa, v katerem naložbe dobijo zopet denarno obliko. e nam torej finan nih sredstev primanjkuje, je normalno, da analiziramo možnost za pospešitev obra anja že naloženih finan nih sredstev, preden nabavimo dodatna finan na sredstva. Te možnosti so predvsem pri vseh oblikah obratnih sredstev (likvidna sredstva, terjatve, zaloge) skoraj neiz rpne.

c) Takšna sredstva so npr. amortizacija, denarni del poslovnega sklada, rezervni sklad in še druga. Preden so finan na sredstva porabljena v skladu z njihovim osnovnim namenom, so ta za asno prosta in jih lahko uporabimo za drug namen, e nam predpisi tega ne branijo. Za vse doslej omenjene dodatne notranje vire financiranja je zna ilno, da so primerni za
³ Povzeto po Crnkovi (1992, 42-43).

19

pridobitev kratkoro nih sredstev, medtem ko predpostavljata dohodek in amortizacija vir dolgoro nih sredstev.

d) Del dohodka porabi podjetje za pla ilo davkov in prispevkov, ki imajo zato v asih bolj, v asih manj mo an vpliv na ostanek dohodka. Splošno znižanje obveznosti do družbe se zaradi stalno rasto ih družbenih potreb redko pojavlja. Pa pa je pogostejši pojav, da družbeni oziroma državni organi oprostijo dolo eno podjetje ali še pogosteje dolo eno ožjo grupacijo podjetij oziroma neko stroko industrije pla ila dolo enega davka ali prispevka. Podjetje ali grupacija podjetij tako okrepi svoj vir financiranja na ra un oproš enega pla ila davka. V ve ini primerov pa je ta na in financiranja vedno kritika drugih, ki teh olajšav niso deležni. Zaradi teh slabosti se država takega poseganja, kolikor se le da, izogiba.

e) Dezinvestiranje je obraten proces od investiranja. Z njim razumemo proces pretvarjanja osnovnih in obratnih sredstev nazaj v denarno obliko, in sicer z njihovo prodajo.

20

4. ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA

Poslovni ciklusi v proizvodnji in blagovnem prometu ne potekajo enakomerno in brez zastojev. V teku poslovnih ciklusov, ki se neprestano ponavljajo, so zato finan na sredstva vezana v razli nem obsegu oziroma se neenakomerno angažirajo. Do zastojev pri preoblikovanju iz materialne v denarno obliko, ki lahko služi za financiranje poslovnega procesa, prihaja zaradi notranjih in zunanjih vzrokov. Med tokovi priliva in odliva sredstev ni asovne skladnosti; prilivi so ve ji od odlivov ali obratno. Vse to so razlogi, da podjetje pridobi finan na sredstva tudi iz zunanjih virov in z njimi za asno ali pa trajno, kratkoro no ali dolgoro no, dopolnjuje notranje vire financiranja.

eprav si podjetje dolo i za cilj maksimalno neodvisnost od tujih virov, popolne neodvisnosti ni mogo e dose i zaradi narave poslovnih ciklusov v gospodarstvu in nael racionalnega gospodarjenja. e bi podjetje hotelo na vsak na in izklju iti uporabo zunanjih virov financiranja, bi se ji to mogo e posre ilo le za ceno neracionalnega gospodarjenja. (Vodopija 2005, 33)

Pri zunanjih virih lahko nabavimo finan na sredstva v raznih oblikah. Delovna organizacija lahko pri drugi delovni organizaciji kot zunanjem viru nabavi sredstva v taki obliki, da se doseže sporazumna odložitev pla ila nabavljenega blaga, da ji proda dolgoro no obveznico, da jo pridobi za skupno investiranje v nova osnovna sredstva itd. Pri vsakem viru je navadno mogo e nabaviti denar v razli nih oblikah. To je nujno, ker uniformiranost oblik nabave denarja ne bi ustrezala pestrosti potreb gospodarstva. Kar ustreza eni delovni organizaciji, ni nujno, da bi ustrezalo tudi drugi. Finan no okolje pa mora omogo ati vsem enake možnosti. Ni torej dovolj pestrost virov, ampak je prav tako potrebna pestrost oblik financiranja. (Crnkovi 1992, 45)

4.1 Kapitalski vložki

Podjetje lahko pridobi finan na sredstva za ustanovitev in tudi za teko e poslovanje in razvoj neposredno na finan nem trgu tudi v obliki vrednostnih papirjev. V tem primeru prihaja do neposrednega finan nega odnosa med investitorjem (kupcem) vrednostnega papirja (podjetjem, banko), ki želi priti na ta na in do finan nih sredstev. Pri tem se lahko kupuje kratkoro ne in dolgoro ne dolžniške vrednostne papirje (komercialne papirje, dolgoro ne obveznice) in lastniške vrednostne papirje (delnice).

V prvem primeru pride podjetje s prodajo komercialnih vrednostnih papirjev do kratkoro nih sredstev, s prodajo dolgoro nih obveznic pa do dolgoro nih povratnih finan nih sredstev. Pri emisiji in prodaji lastniških vrednostnih papirjev pa pridobi podjetje od investitorjev dolgoro ni denarni kapital, ki skupaj z nerazdeljenim dobi kom in rezervami predstavlja lastni kapital. Delnica se torej izdaja in prodaja z namenom, da se zberejo potrebni lastni trajni viri sredstev v neposredni obliki od zunaj za opravljanje dolo ene gospodarske dejavnosti, ali za razširitev že obstoje e dejavnosti. Odvisno od vrste delnic imajo lastniki oziroma investitorji doloene lanske in premoženjske pravice. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 179)

Kapitalski vložki so lahko tudi v stvarni obliki, in ne samo v obliki denarnega kapitala.

21

Vtem primeru ni mogo e prosto kroženje stvarnih deležev, kot je to mogo e v primeru prinosniških delnic pri delniški družbi.

Alternativa neposrednim finan nim odnosom pa je ban ni kredit. Vloga in pomen neposrednih finan nih odnosov sta v naših razmerah še razmeroma majhni, kar pomeni, da ima ban ni kredit še vedno precejšnjo vlogo pri financiranju podjetja. (Filipi , Mlinari 1999, 119)

4.1.1 Navadne delnice

Med najbolj razvitimi finan nimi oblikami za naložbe denarja var evalcev je delnica, ki je po drugi strani ena najbolj razvitih in uporabljanih oblik zbiranja oziroma priskrbe kapitala, potrebnega podjetjem za financiranje njihove ustanovitve in razvoja. (Bobek 1992, 119-120)

Samuelson pravi, da je delnica finan ni instrument, ki daje lastništvo in v splošnem tudi pravico do glasovanja v korporaciji. Dolo eni delež delnic daje lastniku pravico do enakega deleža glasov, neto zaslužkov in sredstev korporacije. (Samuelson 2002, 239)

Delnica je lastninski papir, vendar tega ne smemo razumeti tako, da so delni arji solastniki, ampak da so lastniki tistega deleža kapitala, ki so ga z nakupom delnice vpla ali. Lastnik delniške družbe je družba kot pravna oseba, lastninske pravice pa opravljajo organi delniške družbe, in sicer v imenu in za ra un delniške družbe kot pravne osebe, ki za svoje obveznosti odgovarja s svojo aktivo.

Delnica pa je tudi kreditni papir in pomeni dolžniški oziroma kreditni odnos. Z nakupom delnice bo vpla ani znesek denarja vrnjen tako kot pri kreditu, eprav šele takrat, ko bo šla delniška družba v ste aj. Denar torej ne bo trajno ostal v delniški družbi. Trajna naložba pa se lahko spremeni v za asno tako, da jo delni ar proda na trgu kapitala. Rok vezave sredstev v delnici je torej s strani delni arja v takem primeru dolo en s asom, ki prete e od nakupa do prodaje delnice. Pri vsem tem pa je za izdajatelja delnica trajna naložba, saj jo bo izkoriš al, dokler družba obstaja.

Lahko pa se pojavi še druga en na in prekinitve delniškega razmerja, ki nastopi, ko so delnice prodane. V predpisih je namre predvideno, da mora izdajatelj kupcem delnic vrniti vpla ane zneske z obrestmi vred, e ni dosežen celotni znesek, za katerega se delnice izdajajo. Le-ta mora biti namre s sklepom izdajatelja vnaprej doloen, pa je zato izdajatelj odstopil od nadaljnje izdaje delnic.

Z delnico ima kupec naslednje pravice:
– imetnikovo pravico do ustreznega dela dobi ka v obliki dividende,
– pravico do izpla ila ustreznega dela premoženja, e se delniška družba likvidira, – pravico do odlo anja na skupš ini delni arjev in
– pravico biti izvoljen v upravni in nadzorni organ delniške družbe.

Glavni elementi delnice so: navedba, da je delnica; navedba vrste delnice; firma oziroma sedež izdajatelja delnice; firma oziroma ime kupca delnice ali navedba na koga se delnica glasi; celotni denarni znesek, na katerega se delnice izdajajo in število delnic; roki za izpla ilo dividende; kraj, datum izdaje in serijska številka s kontrolno številko delnice;

22

faksimile podpisa pooblaš enih oseb izdajatelja delnice ter pravice iz delnice.

Sestoji pa delnica iz dveh delov. Prvi je plaš delnice, drugi je kuponska pola. V plaš u delnice morajo biti navedeni vsi njeni glavni elementi, kuponska pola pa vsebuje kupone za vnov enje dividende. Obvezni elementi kupona pa so: zaporedna številka kupona za vnov enje dividende; številka delnice, za katero se izpla uje dividenda; ime izdajatelja delnice; leto, v katerem se dividenda izpla a in faksimile podpisa pooblaš enih oseb delnice.

S sklepom o izdaji delnice se lahko predvidi izdaja potrdila, ki pa ni del delnice. Z njim se potrdi, da ima imetnik v potrdilu navedeno število delnic. (Bobek 1992, 119-121)

4.1.1.1 Lastniške pravice

Pravica do dividend je na prvi pogled samoumevna in verjetno bi lahko to pravico ozna ili tudi širše kot pravico do istega dobi ka. Vendar pa je navadno odlo itev o izpla ilu dividend prepuš ena nadzornemu svetu, tako da je to pravica pravzaprav samo takrat, kadar nadzorni svet sprejme odlo itev o izpla ilu dividend. e se nadzorni svet torej odlo i, da celotni isti dobi ek naloži nazaj v poslovanje podjetja, pravice do dividend ni. Ko je sklep o izpla ilu dividend sprejet, se pojavijo v zvezi z njihovim izpla ilom pri delnicah na ime po navadi štirje klju ni datumi. Datum razglasitve je dan, ko nadzorni svet sprejme odlo itev o izpla ilu dividend. Ko nadzorni svet dolo i tudi dan, ko bodo dividende izpla ane in komu bo izpla ilo izvedeno, je to datum izpla ila. Datum zapisa je termin, ko gre za dolo itev oseb, ki bodo dividende prejele skupaj z dolo itvijo datuma, ko mora biti delni ar zapisan v delniški knjigi. Od nakupa delnice pa prete e nekaj asa preden se le ta zapiše v delniško knjigo (npr. 6 dni), zato obstaja še en datum, ki je klju en za pravico do dividende, in to je datum po dividendi. e od nakupa do zapisa v delniško knjigo prete e šest dni, potem kupec, ki delnico kupi pet dni pred datumom zapisa, na datum zapisa ne bo vpisan v delniško knjigo in dividende ne bo prejel. Res pa je, da je od podjetja do podjetja lahko asovno obdobje med datumom razglasitve in izpla ila zelo razli no.

Pravica do preostalih sredstev po prenehanju poslovanja je pravzaprav najbolj neposredna. Kot lastniki podjetja imajo navadni delni arji pravico do preostalih sredstev podjetja, ko so po prenehanju poslovanja popla ane vse obveznosti. Kadar je prenehanje poslovanja neprostovoljno kot na primer pri likvidaciji, je povsem mogo e, da preostalih sredstev ni. e pa je prenehanje poslovanja prostovoljno, ko na primer podjetje odkupi sredstva, pa obi ajno ostane za navadne delni arje, ko so poravnane vse obveznosti, precejšen del kupnine.

Pravica do glasovanja. Delnica daje svojemu lastniku avtomati no pravico do glasovanja o odlo itvah v zvezi s poslovanjem podjetja. Glasuje se na zborih delniarjev, ki so navadno enkrat na leto in tudi ob izjemnih dogodkih. Odlo itve o katerih se glasuje so od družbe do družbe razli ne, dolo ene pa so v statutu delniške družbe. Ima pa pravica do glasovanja v velikih podjetjih zelo majhen pomen, saj je posameznemu delni arju ali skupini delni arjev zelo težko preglasovati predloge uprave podjetja z zelo razpršenim lastništvom.

23

Prednostna pravica do novih delnic daje delni arjem možnost nakupa novih izdaj navadnih delnic, preden so ponujene v odkup na odprtem trgu. Bistvo te možnosti je, da obstoje i delni arji ohranijo obstoje i delež v celotnem lastništvu podjetja, e to želijo in zmorejo. Uprava velikih podjetij velikokrat ugotovi, da ta pravica delniarjev z njihovega vidika zavira razvoj podjetja, saj zmanjšuje hitrost prilagajanja novih izdaj navadnih delnic razmeram na trgu. Prednostna pravica do novih delnic namre velja za dolo eno asovno obdobje po novi izdaji, kar lahko povzro i, da je zamujen najboljši trenutek za prodajo, pomeni pa tudi dolo ene omejitve pri izdaji navadnih delnic. Z vidika uprave podjetja je zato lahko prodaja novih navadnih delnic na odprtem trgu cenejša in preprostejša od prodaje le teh hkrati tudi majhni skupini obstoje ih delni arjev. Zato je predlog uprave delni arjem velikih podjetij naj se odre ejo prednostni pravici do nakupa, povsem obi ajno.

Pravica prenosa. Navadno so navadne delnice prenosne in obstaja sekundarni trg delnic, kjer jih je možno prodati in / ali kupiti. Sekundarni trg je lahko bolj ali manj razvit, od njegove razvitosti pa je odvisno, kako je mogo e izkoristiti pravico prenosa. Omejitve veljajo predvsem za zaprta podjetja, katerih delnice se ne prodajajo na odprtem trgu kapitala. Z njimi skušajo obstoje i lastniki prepre iti, da bi jim hitro in nenadzorovano ušel iz rok nadzor nad poslovanjem podjetja. Takšna omejitev navadno zahteva, da mora delni ar delnice podjetja, ki jih želi prodati, najprej ponuditi v odkup obstoje im delni arjem, preden jih lahko proda potencialnim novim delni arjem. (Mramor 1993, 241-245)

4.1.1.2 Zna ilnosti navadnih delnic

Dolo ene zna ilnosti navadnih delnic so zelo pomembne za njihove lastnike in za financiranje podjetja. Med njimi so zagotovo datum dospetja, nominalna vrednost in možnost obstoja ve vrst navadnih delnic.

Datum dospetja. Tudi zaradi funkcije poslednjega zavarovanja obveznosti podjetja navadne delnice po navadi nimajo dospetja. Za le-te se predpostavlja, da bodo obstajale, dokler bo obstajalo podjetje. Seveda pa se obi ajno število delnic, ki jih imajo delni arji, spreminja v asu. Število se lahko tudi zmanjša, e podjetje odkupi nekatere lastne delnice.

Nominalna vrednost. Nominalna vrednost je arbitrarno dolo ena vrednost posamezne delnice, ki omogo a, da se delnico knjigovodsko vknjiži. V nasprotju z nominalno vrednostjo obveznice nominalna vrednost delnice nima nikakršne prakti no uporabne vrednosti niti za lastnika delnic niti za upravo podjetja.

Vrste navadnih delnic. Nekatera podjetja lahko zaradi razli nih razlogov izdajo ve vrst oziroma razredov navadnih delnic. Eden izmed obi ajnih razlogov so lahko razli ne želje lastnikov navadnih delnic glede izpla ila dividend. Nekateri navadni delni arji si lahko želijo izpla ilo dividend v denarju, drugi pa v obliki delnic. Da bi ugodilo željam obeh skupin navadnih delni arjev, podjetje lahko spremeni vse obstoje e navadne delnice v dve vrsti – A in B. Navadne delnice A izpla ujejo dividende v denarju, navadne delnice B v

24

delnicah, vse ostale zna ilnosti navadnih delnic pa so enake. Podjetje lahko navadnim delnicam vrste B celo doda možnost zamenjave v navadne delnice A.(Mramor 1993, 245)

4.1.1.3 Prednosti in slabosti navadnih delnic

Financiranje podjetja z navadnimi delnicami ima dve bistveni prednosti. Najprej ima ta oblika financiranja najmanjše omejitve pri poslovanju podjetja. Podjetje ni pogodbeno zavezano k pla evanju dividend, niti ni asovno natan no obvezano, da izpla a »glavnico«. Poleg tega pa financiranje z izdajo dodatnih navadnih delnic pove uje prihodnjo sposobnost podjetja za najemanje kreditov. Podjetje, ki ima ve ji delež lastniškega kapitala, kot je zanj potrebno, mnogo lažje pride do dodatnih kreditov, kadar jih potrebuje. Tako je zmanjšana možnost nelikvidnosti-nezmožnost pla evanja dospelih obveznosti-in pove ana možnost pravo asne izvedbe donosnih naložb.

Vendar pa ima financiranje z navadnimi delnicami tudi slabosti. Izdaja novih delnic obi ajno vpliva na zmanjšanje istega dobi ka na delnico in znižanje cene posamezne delnice. Zato podjetja izdajajo navadne delnice predvsem takrat, kadar povpraševanje na trgu navadnih delnic naraš a in se njihove cene višajo, saj le takrat lahko z relativno majhnim obsegom novih delnic pridobijo potrebno koli ino finan nih sredstev. Izdaja novih navadnih delnic nadalje povzro i, da morajo obstoje i navadni delni arji deliti nadzor nad poslovanjem podjetja z novimi delni arji. e je nadzor navadnih delni arjev pomembna pravica, je lahko postopna izguba nadzora tako pomembna, da nove navadne delnice sploh ne izdajo. Poleg tega pa so tudi stroški izdaje novih navadnih delnic in njihova zahtevana donosnost višji kot pri prednostnih delnicah ali dolžniškem kapitalu. (Mramor 1993, 245-246)

4.1.2 Prednostne delnice

Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz prejšnjega odstavka še dolo ene prednostne pravice, na primer prednost pri izplailu vnaprej dolo enih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic ali dobi ka, prednost pri izpla ilu ob likvidaciji družbe in druge pravice, dolo ene s statutom družbe. (www.zakonodaja.com)

Tako kot navadne delnice tudi prednostne delnice predstavljajo za podjetje ne samo dolgoro ni vir financiranja, temve navadno trajni vir, ker najpogosteje nimajo datuma dospetja. Nekatere izmed posebnosti prednostnih delnic, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju, imajo takšne zna ilnosti, da za podjetje prednostne delnice v veliko primerih pomenijo neugoden na in financiranja, kar se na splošno kaže v relativno majhni uporabi prednostnih delnic kot na ina financiranja podjetij. (Mramor 1993, 246)

4.1.2.1 Lastniške pravice in druge zna ilnosti

Prednostni delni arji imajo pravico do obi ajno vnaprej dolo enega obsega preostalega

25

prihodka po poravnavi vseh obveznosti kot tudi do dolo enega obsega preostalega prihodka po poravnavi vseh obveznosti kot tudi do dolo enega obsega preostalih sredstev po poravnavi vseh obveznosti pri prenehanju poslovanja podjetja, preden lahko navadni delni arji uveljavljajo svojo pravico do ostanka. Zaradi tega je tveganje prednostnih delnic navadno manjše od tveganja navadnih delnic.

Glasovalne pravice. Glasovalne pravice se lahko med seboj zelo razlikujejo, vendar pa je obi ajno, da lastniki prednostnih delnic razen pogojne glasovalne pravice nimajo pravice glasovanja. Pogojne glasovalne pravice postanejo dejanske tedaj, kadar dividende na prednostne delnice dolo eno število obdobij niso bile izpla ane. Kadar postanejo dejanske, so lahko pogojne glasovalne pravice enake glasovalnim pravicam lastnikov navadnih delnic, lahko se nanašajo na pravico izvolitve doloenega števila lanov nadzornega sveta ipd.

Dividende. Prednostne delnice najpogosteje prinašajo dividende, ki so dolo ene v znesku ali v odstotku od nominalne vrednosti, e doseženi teko i isti dobi ek ali zadržani dobi ek iz prejšnjih let omogo ata izpla ilo teh dividend. Vedno bolj pogoste so prednostne delnice, kjer je višina dividend odvisna od tržnega gibanja obrestnih mer. Ko se spreminjajo tržne obrestne mere, se spreminja tudi odstotek dolo ene dividende na nominalno vrednost. Tako ostaja tržna vrednost takih prednostnih delnic blizu nominalne vrednosti.

Zbirnost (kumulativnost). Kumulativnost pomeni, da se pretekle nepla ane dividende prednostnih delnic prištevajo dolo eni dividendi za teko e obdobje in skupaj s teko imi predstavljajo prednostno pravico prednostnih delni arjev do takšnega obsega istega dobi ka teko ega obdobja. Pri kumulativnosti tako velja, da dividende navadnih delnic ne morejo biti izpla ane, dokler niso pla ane vse pretekle nepla ane in teko e dividende na prednostne delnice. Ve ina prednostnih delnic je kumulativnih.

Udeležba (participativnost). e podjetje posluje še posebej uspešno, dajejo nekatere izdaje prednostnih delnic imetnikom pravico do dodatnih dividend nad doloenimi. Uspešnost se ponavadi meri z izpla ilom dividend na navadne delnice, ki so višje od nekih normalnih, prednostni delni arji pa so navadno udeleženi v izplailu dividend v dolo enem odstotku od celotnega nadnormalnega izpla ila. V normalnih razmerah na trgu kapitala takšne prednostne delnice izdajajo podjetja le, e ocenjujejo, da ne bodo mogla prodati prednostnih delnic brez dodatne udeležbe na dobi kih. Izdaja le teh obi ajno za podjetje pomeni, da je bolj tvegano in da trg kapitala zahteva pravico do udeležbe kot protiutež za ve je tveganje.

Možnost odpoklica in odkup. eprav veljajo prednostne delnice za trajni kapital brez dospetja, izdajajo nekatera podjetja tudi prednostne delnice z možnostjo odpoklica, kar je precej pogosto, ali pa se, manj pogosto, za postopni odkup prednostnih delnic odpre poseben presihajo ra un. Najve ja prednost možnosti odpoklica je, da podjetje dolo a ceno, po kateri lahko odpokli e oziroma odkupi prednostne delnice v prihodnosti, e to seveda želi. Kadar tržna cena prednostnih delnic naraste nad ceno odpoklica, je odpoklic za podjetje smiseln. Takrat so namre zahtevane stopnje donosa na trgu kapitala nizke in je smiselno prednostne delnice z visoko dolo enimi dividendami odpoklicati in izdati nove z

26

nižjimi ponujenimi dividendami. (Mramor 1993, 246-248)

4.1.2.2 Prednosti in slabosti prednostnih delnic

Financiranje s prednostnimi delnicami omogo a tako za financiranje pridobitev kapitala, ki zahteva bolj ali manj fiksni donos (ni udeležen pri uspešnem poslovanju), hkrati pa donos ni pogodbena obveznost za podjetje (je vsaj delno udeležen pri neuspešnem poslovanju). Druga prednost je trajnost pridobljenega kapitala s prodajo prednostnih delnic, tretja pa je ohranitev nadzora nad poslovanjem podjetja obstoje ih navadnih delni arjev, e je poslovanje normalno uspešno.

Visok strošek financiranja s prednostnimi delnicami je najve ja slabost te možnosti financiranja. Ker so prednostne delnice navadno bolj tvegane kot dolžniški kapital, je zahtevana donosnost seveda višja, posebno vlogo pa imajo pri tem davki. Obresti, ki jih podjetje pla uje za dolžniški kapital, so namre odbitna postavka od dav ne osnove davka na dobi ek, dividende na prednostne delnice pa niso. Zato mora podjetje namre za eno denarno enoto dividend ustvariti za davke ve ji dobiek iz poslovanja kot za eno enoto pla anih obresti. Zaradi dav nih razlogov oziroma neizkoriš anja dav nega š ita je torej financiranje s prednostnimi delnicami mnogo dražje kot financiranje z dolžniškim kapitalom. (Mramor 1993, 248-249)

4.1.3 Nakupni boni

Nakupni bon je primarni vrednostni papir. Izda ga podjetje in pomeni terjatev do sredstev podjetja. Obi ajno ima nakupni bon daljšo življenjsko dobo od nakupne opcije, v vseh drugih pogledih pa sta si enaka. Imetniku daje pravico do nakupa dolo enega števila navadnih delnic po dolo eni ceni in v dolo enem obdobju. Navadno se nakupni boni izdajo skupaj z dolgom in so namenjeni spodbujanju vlagateljev k nakupu obveznic z nižjo obrestno mero od obi ajne. (Duhovnik 1995, 112)

Podjetje z zamenjavami nakupnih bonov za navadne delnice prihaja do lastniškega kapitala z relativno nizkimi stroški prodaje, saj siceršnji dragi postopki nove izdaje delnic ne bodo potrebni. Vnaprejšnja dolo itev ustrezne cene navadnih delnic je sicer izredno težka naloga, ki nosi s seboj veliko tveganje, vendar pa dobro opravljeno delo lahko precej zmanjša stroške financiranja podjetja in zagotovi dodatni lastniški kapital. (Mramor 1993, 249)

4.2. Obveznice

4.2.1 Opredelitev pojma obveznice

Dolga leta so se na trgu kapitala pojavljale le nekatere oblike vrednostnega papirja (delnice in osnovne oblike obveznic). Da bi obveznice postale zanimive za najširši krog investitorjev, so se v zadnjih letih razvile razli ne oblike precej neobi ajnih obveznic.

27

Poznavanje le-teh je osnovni pogoj za izbor primernega na ina investiranja kapitala. Obveznice lahko delimo po razli nih kriterijih, od katerih ima vsak svoje prednosti in slabosti. Potrebno je torej opazovanje kriterijev po razli nih vidikih, da dobimo pravo sliko in izberemo obveznico, ki najbolj ustreza našim potrebam. (Prohaska 1990, 271)

Z dolgoro no pogodbo, imenovano obveznica, se kreditojemalec zaveže, da bo na dolo ene dneve v prihodnosti imetniku obveznice poravnal pla ilo glavnice in obresti. (Brigham 1999, 344)

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, za katere je zna ilna visoka likvidnost, saj se lahko pred zapadlostjo prodajo na sekundarnem trgu. Prav to je vzrok, da je to instrument,
ki pritegne dolgoro nejše prihranke investitorjev. Znan in pomemben izdajatelj obveznice je država, ki si s tem zagotavlja vire za svoje delovanje in tako obveznica velja tudi za instrument fiskalne politike. (Veselinovi 2003, 87)

Splošne zna ilnosti obveznice so:

– je kreditna ali upniška listina,
– nosi fiksni donos v obliki obresti,
– ne daje upniku pravice upravljanja s posojenimi sredstvi ali sredstvi dolžnika, – se odpla uje v naprej dolo enih zneskih in obrokih.

Obveznica, ki se ne izpla a v enem znesku, ima najmanj dva dela. V prvem delu morajo biti navedeni vsi obvezni elementi obveznice, v drugem pa talon, ki sestoji iz anuitetnih ali obrestnih kuponov, glede na to, kako se glavnica amortizira.

Preden izda obveznico z obveznimi elementi, mora izdajatelj s sklepom ustreznega organa dolo iti: celotni znesek, za katerega bo izdal obveznice; namen, za katerega bodo obveznice izdane; kdo bo garant, e ga bo imel; na in izdajanja obveznic; na in oblikovanja in pla evanja obresti; vire sredstev, iz katerih se bodo izplaevale obveznice; pravice iz prenosa obveznic; možnost zamenjave obveznic za druge vrednostne papirje, posebne olajšave za kupce obveznic in morebiti še kaj, kar je lahko osnova za izdajo obveznic.

Dodatne zna ilnosti obveznic:

1. Obveznica doma ega izdajatelja se lahko glasi na doma o ali tujo valuto, vendar se v državi izdajatelja kupuje in prodaja v doma i valuti. V tuji valuti pa se lahko izpla a, e je to v skladu z zakonom, ki ureja devizno poslovanje; ko se v doma i valuti izpla uje obveznica, ki se glasi na tujo valuto, se obra una po te aju tuje valute na dan izpla ila.

2. Obveznice se plasirajo v državi izdajatelja ali v inozemstvu, kar ni odvisno samo od odprtosti doma ega finan nega trga, ampak tudi od konvertibilnosti valut.

28

3. Izdajatelj lahko izpolni obveznosti iz obveznice, to je vrne dolg in pla a obresti, tudi pred dogovorjenim rokom, e je to predvideno.

4. Obveznice se prenašajo z izro itvijo, z indosamentom, z nakupom ali prodajo, z brezpla nim prenosom, z zamenjavo za druge vrednostne papirje, s poravnavo obveznosti do upnikov imetnika obveznice, z dajanjem bankam kot podlaga za kredite.

5. Obveznice so konvertibilne, e se lahko zamenjajo za delnice po vnaprej dolo eni ceni. (Bobek 1992, 110-111)

Kot druge oblike zadolženosti vsebuje podjetniška obveznica dve obljubi: dolžnik oziroma podjetje se obveže pla ati obresti za uporabo izposojenega denarja in znesek dolga ob dospetju. Zato imajo imetniki obveznic prednostno terjatev do dohodka podjetja, pred lastniki drugih vrednostnih papirjev, in zagotovljeno odplailo dolga ob dospetju. e podjetje izpolni svoje obveznosti, imetniki obveznice nimajo dejavne vloge pri upravljanju. V kolikor pa pride do nezmožnosti pla ila obresti in dolga, lahko kot kreditojemalci oziroma kreditorji po zakoniti poti poiš ejo pomo v procesu, ki prisili podjetje, da izpolni pogodbene obveznosti. e to ni mogo e, lahko zavarovani kreditorji posežejo po zastavljenih sredstvih, nezavarovani pa vložijo tožbo zaradi prekinitve pogodbe.

im daljše je obdobje, za katero so izdane obveznice, tem višja je obrestna mera. Ve ina obveznic prinaša polletne obresti. Redkeje se obresti pla ujejo letno ali etrtletno. Izpla ajo se na podlagi kuponov ali s ekom. Kuponi so prenosni instrumenti, prav tako pa je prenosna tudi obveznica s kuponi, zato so imetniki tovrstnih obveznic posojilojemalcu neznani. Druga e je z imenskimi obveznicami (registered bonds), od katerih je vsaka oštevil ena in nosi ime posojilodajalca. Zato ima posojilojemalec seznam imetnikov teh obveznic. V takem primeru se obresti pla ajo s ekom. Imenske obveznice se prenašajo z indosamentom.

V nekaterih primerih se združujejo dobre lastnosti obveznic na prinosnika in imenskih obveznic v tako imenovane kombinirane obveznice (combination bonds), ki so registrirane na imetnika, njihove obresti pa se pla ujejo na podlagi kuponov. Prenašajo se z indosamentom. (Duhovnik 1995, 94-95)

4.2.1.1 Prednosti obveznic

Ena od prednosti je razdrobljenost celotne naložbe, e jo gledamo z vidika posameznih naložnikov denarja, kar omogo a tudi razmeroma malim var evalcem, da donosno naložijo svoje prihranke. Mali var evalci ne bi prišli v poštev, e bi posojilojemalec iskal posojilo v enem samem znesku. Razdrobljenost celotnega zneska posojila v obliki obveznic pa je ugodna tudi za posojilojemalca. Zanj je prednost v tem, da se z velikim številom kupcev obveznic razprši njegova od posojilodajalcev. Za kreditni odnos, ki nastane tudi s kupoprodajo obveznic, je namre zna ilna odvisnost povpraševalca po kreditu od ponudnika kredita. e je mokoncentrirana v rokah enega samega ponudnika, je povpraševalec zelo odvisen od njega, kar doseže maksimum pri monopolnem položaju ponudnika. Z ve anjem števila ponudnikov denarja, ki se na finan nem trgu pojavljajo kot

29

kupci obveznic, se zmanjšuje odvisnost povpraševalcev po denarju, ki se na tem trgu pojavijo kot povpraševalci oziroma kot izdajatelji obveznic.

Na videz je razdrobljenost, ki se doseže z velikim številom emitiranih obveznic za eno posojilo oziroma posojilo eni osebi neugodna za posojilojemalca, ker se obraa na veliko število posojilodajalcev, kupcev obveznic in je torej uspeh emisije odvisen od velikega števila individualnih in nepovezanih finan nih odlo itev. To gotovo otežuje posel in pove uje tveganje. Vendar ta slabost ne pride do polnega izraza, ker se izdajatelj obveznic praviloma obra a na vse potencialne vpisnike posojila, tj. kupce obveznic, z javnim razpisom ali kako druga e, vsekakor javno in v pisni obliki ali vsaj po ve jih homogenih skupinah (gospodarstvo, prebivalstvo).

Popolnoma se izgubi slabost razdrobljenosti, ko izdajatelj zaupa posle plasmaja izdanih obveznic eni banki ali enemu konzorciju bank na primarnem trgu, in se torej sre a z enim samim posojilodajalcem. S tem pa se pojavi slabost, ki smo jo tudi že omenili, namre odvisnost od enega samega posojilodajalca.

Prednost obveznice je v tem, da združuje ugodnosti hranilne vloge na vpogled in asovno vezane hranilne vloge. S prodajo na trgu se obveznica vsak dan lahko spremeni v denar, ker pa se glasi na rok, pa se obrestuje po obrestni meri, ki je najmanj tolikšna, kot je za vezane vloge ali celo višja.

Pri posojanju denarja z obveznicami se lahko doseže tudi ve ja nepristranskost pri presoji,

e je izdajatelj, zbiratelj denarja (posojilojemalec) vreden zaupanja naložnikov denarja (posojilojemalcev). Nepristranskost je ve ja kot pri pogodbenem posojilu z enim samim posojilodajalcem npr. banko, zato o zaupanju, ki temelji na oceni njegove bonitete oziroma kreditne sposobnosti ter njegovega imidža, presoja ve oseb (pravnih in finan nih).

Mo no pove anje koeficienta obra anja sredstev na finan nem trgu je ugodna narodnogospodarska posledica uporabe obveznic zaradi njihove vsakodnevne prodaje na trgu. Pove anje tega koeficienta pri kreditih na podlagi kreditne pogodbe ni mogo e dose i.

Slabost obveznice, ki lahko pride do izraza že pri prodaji na primarnem trgu, lahko pa šele kasneje pri prodaji na sekundarnem trgu, je negotovost glede cene, po kateri bo prodana. Zaradi nihanj ponudbe in povpraševanja na finan nem trgu se obveznice prodajajo »sub pari«, tj. po ceni, ki je pod nominalno vrednostjo, oznaeno na obveznici, drugi »super pari«, ko je tržna cena višja od nominalne in le bolj redko »al pari«, tj. po nominalni ceni. Kljub tej negotovosti so obveznice razširjena oblika finan nih naložb in tudi med vrednostnimi papirji najpomembnejša, saj po eni strani sploh ni finan ne naložbe brez tveganja, po drugi strani pa imetniki obveznic teko e in budno spremljajo stanje na finan nem trgu ter takoj reagirajo z nakupom in prodajo obveznic, e to narekuje pri akovana situacija na trgu (dvig ali padec cen). (Bobek 1992, 111-113)

4.2.2 Zamenljive obveznice

Zamenljive obveznice (convertible bond) so na željo finan nega investitorja po dolo enem

30

asu zamenljive za navadne delnice podjetja izdajatelja po vnaprej dolo eni ceni. Ker je ponavadi takšna opcija za investitorje ugodna (seveda v primeru, ko se priakuje da bo cena delnice izdajatelja na trgu narasla nad ceno, po kateri lahko investitorji zamenjajo obveznico), so le-ti pripravljeni pristati na nižjo kuponsko obrestno mero. Izdajatelj dolo i razmerje zamenjave (conversion ratio), iz esar lahko izra unamo ceno zamenjave (conversion price) po obrazcu:

Cena zamenjave = !

” # #

Cena zamenjave nam pove efektivno ceno, katero obvezni ar pla a za navadno delnico, e dejansko pride do zamenjave in je navadno 20 do 30 odstotkov višja od cene delnice na trgu ob izdaji zamenljive obveznice.

Zamenljive obveznice lahko pripomorejo k zmanjševanju stroškov agentov, saj tako v primeru, ko management poskuša vlagati v bolj tvegane naložbe, kot tudi v primeru, da želi spremeniti strukturo kapitala, obvezni arji lahko zamenjajo obveznice za delnice in postanejo lastniki, podjetju pa se zmanjša tveganje.

Le redke zamenljive obveznice po preteku dolo enega obdobja niso odpoklicne. To za obstoje e lastnike predstavlja varovalko pred prekomerno rastjo cene delnice in posledi no transferja premoženja od njih na nove delni arje. Dobi ek novih delni arjev predstavlja namre zmnožek razmerja zamenjave in razlike med tržno ceno in ceno zamenjave. Podjetje lahko po preteku nekaj let obveznice odpokli e, pri emer imajo investitorji možnost izbire med zamenjavo, ki jo le-ti morda še ne bi izkoristili, saj bi akali na še dodatno povišanje cene delnice. Izberejo si seveda donosnejšo možnost. e vrednost delnic, ki jih lahko pridobijo z zamenjavo presega nominalno vrednost obveznice, pove ano za premijo za odpoklic, obveznice zamenjajo, sicer akajo, da so odpoklicane.

Podjetja pa se seveda ne odlo ajo za odpoklic, e pri tem ne dosežejo zadostnega prihranka, saj bi neprestano menjavanje izdaj odvra alo investitorje od njihovih vrednostnih papirjev. Dejavnik, ki odvra a podjetja od odpoklica, pa je v prihranku denarnega toka iz naslova zagotavljanja teko ega dohodka na vrednostne papirje, kar je v

asu intenzivne investicijske dejavnosti klju nega pomena. e podjetje odpokli e obveznice, mora namre na novo izdane delnice (seveda, e pride do zamenjave, namesto do umika izdaje) pla evati ve ji znesek dividend kot pa znašajo obresti na obveznico. (Berk, Lon arski, Zajc 2006, 214-215)

4.2.3 Brezkuponske obveznice

Brezkuponska obveznica (zero coupon bond), je oblika dolžniškega vrednostnega papirja, ki ne omogo a rednega izpla evanja kuponov, kot je to obi ajno pri obveznicah, ampak se izpla ilo donosa in glavnice koncentrira na bolj oddaljen datum v prihodnosti, ko takšna obveznica zapade v pla ilo. Navadno so brezkuponske obveznice dolgoro ne, in sicer 10 do 30 let. To pa je tudi razlog, da si lahko emisijo takšnih vrednostnih papirjev »privoš ijo« samo solventni koncerni. Posebnost teh vrednostnih papirjev je v tem, da

31

temelji njihov donos na razliki med nakupno oziroma emisijsko in obljubljeno vrednostjo, ki jo bo dolžnik poravnal v prihodnosti.

Razlikujemo lahko dve obliki brezkuponskih obveznic (Busse 1993, 280):

a) Diskontirane ali prave brezkuponske obveznice ob emisiji prodajajo po precej nižji vrednosti od njihove nominale. Ta razlika predstavlja donos obveznice in je odvisna od

asa do dospetja in obljubljenega donosa ob emisiji.

b) Naobrestene ali neprave brezkuponske obveznice emitirajo po nominalni vrednosti. Zato z naobrestitvijo, ki je spet odvisna od zapadlosti in obljubljenega donosa, dolo ijo kon ni znesek, ki ga bo moral poravnati izdajatelj takšne obveznice.

Obstaja pa tudi možnost, da bi takšnim obveznicam dodali en sam kupon, ki bi zapadel skupaj z obveznico in tako izražal terjatev iz naslova donosa.

Prednosti financiranja za podjetja z brezkuponsko obveznico:
– ugoden u inek na likvidnost, ker ni potrebno teko e izpla evanje obresti;
– fleksibilno oblikovanje in dolgoro no planiranje obveznosti iz dolžniškega kapitala; – ni stroškov za izpla evanje kuponov;
– nova oblika zagotavljanja dolžniškega kapitala;
– zaš ita pred pred asno odpovedjo oziroma odkupom obveznice.

Slabosti financiranja z brezkuponsko obveznico:
– emisija v asu visoke ravni obrestnih mer prisili izdajatelja, da obljubi visoke obresti;
– sredstva, ki so bila pridobljena z emisijo je treba naložiti tako, da bomo lahko poravnali obveznosti ob zapadlosti obveznice;
– na te aju brezkuponske obveznice se nadpovpre no poznajo spremembe ravni obrestnih mer, s tem pa otežijo možnosti prodaje na trgu v asu visokih obrestnih mer, ko te aji obveznic padajo. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 64-65)

4.2.4 Obveznice z nakupnim bonom

Obveznica z nakupnimi boni (bond issued with warrant) je podobna zamenljivi obveznici. Nakupni boni dovoljujejo imetniku nakup delnic po dolo eni ceni in tako zagotavljajo kapitalski prirast, v kolikor cena delnic naraste. Obveznice z nakupnimi boni imajo tako kot zamenljive obveznice nižjo obrestno mero kot obi ajne obveznice. (Duhovnik 1995,

98)

Z nakupom take obveznice pridobljeno pravico (nakup delnic izdajatelja obveznic) mora kupec izkoristiti v dolo enem, razmeroma dolgem roku (5 ali celo ve let, ali celo z nedolo enim asom). Dolo eno pa je tudi, koliko delnic lahko kupi z enim bonom oziroma koliko bonov mora dati za eno delnico. Z navadno nižjo obrestno mero pri nakupu obveznic z nakupnim bonom imajo prednosti tako izdajatelji kot kupci. Izdajatelju obveznic omogo a uspešnejši plasman obveznic, kupcu pa pridobitev cenejšega posojila.

Subskripcijski bon, priložen obveznici, pa v asih daje pravico nakupa dodatnih obveznic: ali istega izdajatelja ali pa drugih izdajateljev, kot npr. države. Lahko vsebuje tudi pravico nakupa žlahtnih kovin, seveda po vnaprej dolo eni ceni. Ta cena se lahko bistveno

32

razlikuje od cene, ki bo veljala na tržiš u v asu, ko bo pravica nakupa izkoriš ena, zato je to prednost nakupa obveznice z nakupnim bonom. (Bobek 1992, 114)

4.2.5 Obveznice s spremenljivo obrestno mero

Obrestna mera pri teh obveznicah se spreminja. Po navadi je vezana na kakšno tržno obrestno mero (npr. FIBOR ali LIBOR) ali pa na obrestno mero razli nih državnih dolžniških vrednostnih papirjev. (www.ljse.si)

Obveznica s spremenljivo obrestno mero (floating rate bond) je obveznica, katere obrestna mera se prilagaja spremembam splošne ravni obrestnih mer. Za zna ilno obveznico s spremenljivo obrestno mero je le-ta dolo ena za prvih šest mesecev, nato pa se vsakih šest mesecev usklajuje s tržno obrestno mero. Poleg tega lahko vsebuje kreditna pogodba, ki se nanaša na izdajo tovrstnih obveznic, dolo ila, kot so na primer zgornja in spodnja meja nihanja obrestne mere (»caps« and »collars«), možnost zamenjave obveznic za obveznice s stalno obrestno mero in podobna.

Obveznica s spremenljivo obrestno mero je za vlagatelja prednost, ker stabilizira tržno vrednost blaga. (Duhovnik 1995, 99-100)

4.2.6 Indeksne obveznice

Indeksna obveznica (indexed ali purchasing power bond) je priljubljena v Braziliji, Izraelu in še nekaterih državah z visoko stopnjo inflacije. Nominalna obrestna mera te obveznice temelji na indeksu inflacije (kot je na primer indeks drobnoprodajnih cen), kar pomeni, da obresti naraš ajo s stopnjo inflacije. (Duhovnik 1995, 99)

Indeksne obveznice se emitirajo po relativno nizki nominalni obrestni meri, odpla ilo pa je odvisno od gibanja borznega indeksa. Naslednji primer nam kaže obveznico, ki je vezana na nemško borzo (Busse 1993):
Emitiramo dve seriji obveznic (»Bull« in »Bear« serijo), katerih odpla ilo je odvisno od ravni nemškega FAS indeksa, ki predstavlja indeks gibanja vrednostnih papirjev. V primeru, ko imamo serijo »Bull« obveznic, se poravnalna vrednost teh obveznic pove uje z naraš ajo im indeksom in obratno. Pri seriji »Bear« obveznic pa se njihova vrednost pove uje s padajo im indeksom vrednostnih papirjev in obratno.

Serija »Bull« obveznic, kot že ime pove, je primerna za investitorje, ki pri akujejo naraš ajo e te aje. e je ob zapadlosti indeks FAZ dejansko dosegel nivo nad trodnevnim povpre jem ob izdaji obveznic, potem doseže investitor poleg pripadajo ih obresti še kapitalski dobi ek.

Serija »Bear« obveznic predstavlja dolgoro en instrument za zavarovanje naložbenega portfelja pred padajo imi te aji vrednostnih papirjev. Gledano v celoti donos namre naraš a s padajo im te ajem vrednostnih papirjev, torej je s pomo jo »Bear« obveznic mogo e špekulirati na padajo e te aje. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 66-67)

33

4.3 Krediti

4.3.1 Pojem kredita

Pojasnilo ali opredelitev pojma kredit se pogosto postavlja na pomenoslovno osnovo. Po tej poti pridemo do ugotovitve, da je »creditum« tisto, kar je zaupano, dano na upanje (credere, lat. pomeni verovati, zaupati).

Kredit je v pravu, komerciali ali ekonomiki pravica, ki jo ima ena oseba, kreditor, da prisili drugo osebo, dolžnika, k pla ilu ali da stori kaj drugega, ali krajše povedano, pravica v sedanjosti do pla ila v bodo nosti. (Crnkovi 1992, 114)

O kreditu govorimo tedaj, ko se denarni storitvi pojavita v razli nih terminih. Prvi pogodbeni partner (posojilodajalec, upnik, kreditor) ponuja denarno storitev prvi, drugi pogodbeni partner (posojilojemalec, dolžnik, debitor) pa izpolni svojo denarno storitev oziroma dolžnost za prvim pogodbenim partnerjem.

Tako kot prodajna pogodba je tudi kreditna pogodba soglasna oziroma sporazumna izjava volje, ki je lahko izražena:
– izrecno (pisno, ustno ali s sklepnim dejanjem) ali
– mol e. (Schneider 1996, 13)

Naj navedemo še nekaj opredelitev doma ih teoretikov – ekonomistov. Po dr. J. Pokornu je kredit »za asno prenašanje neporabljenih, prihranjenih dohodkov iz ene gospodarske celice v drugo«. Po njegovem mnenju pa kredit ni le prenašanje neporabljenega dohodka, ampak tudi prenašanje premoženja iz ene gospodarske celice v drugo. Ob prenosu neporabljenega dohodka se z zadolžnico prenese v nasprotni smeri, od dolžnika na upnika, ustrezni del dolžnikovega premoženja. Dolžnik ostane lastnik dobrine in jo tudi izkoriš a, toda vrednostno spada z dolgom obremenjena dobrina v premoženje upnika. Hiša, zgrajena s kreditom, spada v premoženje posojilodajalca, eprav ni njen lastnik, posojilojemalec je njen lastnik, eprav ni njegovo premoženje. (Pokorn 1967, 211)

S stališ a posojilojemalca je kredit razpolaganje s prihodnjim dohodkom že v sedanjosti, torej nekakšno anticipiranje dohodka. S stališ a posojilodajalca je položaj ravno obraten, zanj je kredit prenos dohodka iz sedanjosti v prihodnost. (Bajt 1958, 241)

Dr. Miloš Vu kovi pojmuje kredit kot dolžniško-upniško razmerje, ki temelji na odstopanju pravice razpolaganja z denarjem ali druga no dobrino za dolo en as in pod dolo enimi pogoji. Poglavitno pri njemu je, da obstaja »na elo vrnitve« tj. obveznosti dolžnika, da najeti kredit vrne upniku, ko prete e pogodbeno dolo eni rok. (Vu kovi 1960, 74)

4.3.1.1 Povpraševanje po kreditu

Povpraševanje po neki dobrini na dolo enem trgu je izraženo v tisti koli ini dobrine, ki so jo povpraševalci pripravljeni kupiti po dolo eni ceni. e upoštevamo, da je kredit blago, ki ga prodajajo na kreditnem trgu po ceni, ki se imenuje obrestna mera, potem lahko zapišemo, da je povpraševanje po kreditu na kreditnem trgu enako vsoti kreditov, ki so jo povpraševalci pripravljeni najeti po dolo eni obrestni meri.

34

Povpraševanje, ki izvira sicer iz potrebe po dolo enem blagu, se vendarle ravna po ceni.

e je cena višja, je povpraševanje manjše, e pa je cena nižja, je povpraševanje seveda pri enakih finan nih potrebah, višje. Tudi povpraševanje po kreditu izvira iz potrebe, in sicer iz potrebe po dodatni koli ini denarja, vendar pa se ravna po višini obrestne mere, ki jo je treba pla ati za kredit na kreditnem trgu. e je obrestna mera višja, je povpraševanje po kreditu manjše kot pri nižji obrestni meri. Povezanost med obrestno mero in povpraševanjem po kreditu je obratnosorazmerna, kar je prikazano z lestvico povpraševanja.

Lestvica povpraševanja

Obrestna mera Povpraševanje po kreditu

1 5

2 4

3 3

4 2

5 1

Iz zapisanega sledi, da je povpraševanje nasploh funkcija cene, povpraševanje po kreditu pa funkcija obrestne mere. Potrebe po kreditu pa ne smemo ena iti s povpraševanjem po kreditu. Povpraševanje sicer izvira iz potrebe, vendar se od nje razlikuje zaradi vpliva obrestne mere. Zaradi poudarjanja razlike uporabljamo tudi izraz »efektivno povpraševanje« in s tem razumemo potrebo, ki jo morejo povpraševalci zadovoljiti, upoštevajo ceno na trgu.

Namen povpraševanja po kreditu oziroma namen financiranja s kreditom zajema poslovne primere od ustanovitve organizacije naprej in ga zaradi pestrosti niti ni mogo e v kratkem pregledu vsega zajeti. Namene produkcijskega povpraševanja lahko razvrstimo takole:
– za financiranje posameznih delov produkcijskih sredstev (zgradbe, stroji, aparati, nasadi, živina, surovine itd.);
– za financiranje posameznih poslov ali cele verige poslov (kreditiranje nabave, kreditiranje prodaje, kreditiranje izvoza itd.);
– za financiranje brez nepotrebne zveze z dolo enim delom produkcijskih sredstev ali dolo enim poslom. (Crnkovi 1992, 121-122)

4.3.1.2 Kreditna sposobnost

Kreditna sposobnost je finan na sposobnost dolžnika, na podlagi katere kreditor presodi, da mu bo prvi, v skladu z dogovorom, posojilo vrnil in pla al pripadajo e obresti. Banka sposobnost ugotavlja na podlagi prihodkov dolžnika in jo izraža v deležu od teh prihodkov v dolo enem obdobju. (http://cekin.si/)

Banke ob ocenjevanju kreditne sposobnosti podjetja presojajo in ocenjujejo 5 »C-jev«, ki

35

skupaj dolo ijo ali naj banke kredit odobrijo ali ne:

1. Kapital (Capital): kolikšen kapital je že vložil podjetnik? Ali banka vlaga v posel ve denarja kot lastnik(znak za ve ji riziko s strani banke)? Ali so kazalci zadolženosti podjetja primerljivi s podobnimi podjetji v panogi?

2. Zna ilnost podjetnika in dosedanje izkušnje z njim (Character): Ali podjetje redno poravnava svoje ostale obveznosti in posojila? Ali mu banka lahko zaupa? Zna ilnost podjetnika banka oceni na podlagi preteklih dejanj podjetnika.

3. Zavarovanje (Collateral): dodatno zavarovanje omogo a banki, da v primeru da podjetje iz poslovanja ne more odpla evati posojila, poravna terjatve z unovenjem danega zavarovanja.

4. Sposobnost podjetja da odpla a dolgove (Capacity): Ali poslovanje podjetja omogo a odpla evanje posojila? Ali denarni tokovi zadoš ajo za popla ilo vseh obveznosti? Ali prihodki podjetja rastejo? Ali se dobi ki ohranjajo v podjetju?

5. Pogoji (Conditions): Kakšni so pogoji in zna ilnosti panoge, v kateri podjetje deluje? Ali panoga raste? Ali je veliko konkurence? (Osteryoung 1997, 259)

4.3.2 Kratkoro ni krediti

Sposobnost kratkoro ne zadolžitve podjetja predvsem pri banki in/ali pri drugem podjetju in stroški te zadolžitve, so med najpomembnejšimi elementi uspešnosti poslovanja podjetja. Kratkoro ni dolg dospe v roku do enega leta. Takšna delitev je smiselna predvsem zato, ker kreditodajalec pri kratkoro nem kreditu pri akuje, da bo kredit vrnjen v relativno kratkem asu iz sredstev, ki jih bo ustvarilo podjetje s svojim rednim poslovanjem (z notranjimi in ne zunanjimi viri). (Mramor 1993, 277)

Zelo na splošno lahko re emo, da so kratkoro ni viri financiranja namenjeni predvsem uravnavanju teko e likvidnosti podjetja, dolgoro ni viri pa so namenjeni investicijam. Ker ima podjetje ve možnosti oziroma virov, kjer se lahko kratkoro no zadolži in na kakšen na in, obstaja tudi razlog za tehtanje, kaj se nam bolj splaa.

Prva stvar, ki se je mora podjetje zavedati, je, da pomeni postavka v bilanci stanja »terjatve do kupcev« denar, s katerimi kreditira svoje kupce. Kadar so te terjatve v primerjavi s prihodki od prodaje visoki (to pomeni dolgi pla ilni rok za kupce) oziroma kadar podjetju kupci ne pla ujejo, mora ta denar, ki je zgolj terjatev, podjetje pridobiti drugje – ali da podaljša pla ilne roke na strani dobaviteljev, pri njih vzame posojilo (v denarju ali v blagu z odlogom pla ila) ali pa se zadolži pri banki. Pa tudi v drugo smer gre – e vam dobavitelji ponudijo velik popust pri takojšnjem pla ilu, ga je vredno izkoristiti. In e so kratkoro ni dolžniški viri zelo dragi, potem »nagradimo« kupce, ki so pripravljeni pla ati takoj, s primernim popustom. (Stupica 2005, 32-33)

36

Prilagodljivost

Kratkoro no zadolževanje se lahko hitro prilagaja finan nim potrebam podjetja, e se ustrezno uporablja. Tako se lahko obseg kratkoro ne zadolžitve pove uje ali zmanjšuje v skladu s širjenjem ali kr enjem obsega poslovanja podjetja. Posebno velika prilagodljivost obsega kratkoro nega financiranja velja za obveznosti podjetja do dobaviteljev.

Podjetje uporablja kratkoro ne obveznosti iz poslovanja (kratkoro ne obveznosti do dobaviteljev) predvsem za financiranje zalog in kratkoro nih naložb (terjatev do kupcev). Ko se zaloge prodajo in terjatve popla ajo, pride podjetje do denarja, s katerim zmanjša kratkoro ne obveznosti iz poslovanja.

Razpoložljivost

Najpomembnejša zna ilnost kratkoro nega dolga je njegova razpoložljivost. Najbolj osnoven primer pa je kredit, ki ga podjetje-prodajalec odobri podjetju-kupcu z odložitvijo pla ila za kupljeno blago za dolo eno asovno obdobje – medpodjetniški komercialni kredit. To je še posebej pomembno za podjetja v prvih fazah razvoja, ki še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev ban nega kredita ali izdajo komercialnih zapisov. Ko podjetje pri prodaji svojih proizvodov ali storitev odobri kredit drugemu podjetju zato, da bi podjetje blago ali storitev od njega kupilo, ra una na pozitiven u inek pove ane prodaje na dobi ek. Tako sta pri odobritvi takšnih kreditov praviloma vpletena dva vidika poslovanja podjetja – tržni, v obliki pove anja prodaje, in finan ni, v obliki ocene kreditne sposobnosti podjetja – kupca.

Stroški kratkoro nega dolga

V veliko primerih, pri katerih nastanejo kratkoro ne obveznosti do dobaviteljev, na prvi pogled zgleda, da dobavitelji s ponujanjem možnosti odloženih pla il pravzaprav ponujajo brezpla no kratkoro no financiranje podjetja. Naravna posledica take možnosti bi bila seveda naklonjenost takšnemu »brezpla nemu« financiranju podjetja. Vendar se prav lahko izkaže, da je strošek financiranja tako ali druga e vklju en v ceno blaga ali storitev (implicitne obresti). Drugi dobavitelj namre lahko ponuja enako blago ali storitev po nižji ceni ob krajših zahtevanih rokih pla ila.

Dejanski stroški kratkoro nega financiranja podjetja so praviloma zelo razli ni glede na vir financiranja in kreditno sposobnost podjetja. Tako je lahko na eni strani v dolo enih primerih kredit podjetja – prodajalca brezpla en (ne nosi stroškov financiranja), na drugi strani pa je lahko ban ni kredit ali kredit podjetja – prodajalca zelo drag. (Mramor 1993, 280-281)

4.3.2.1 Vrste kratkoro nih kreditov

Kontokorentni kredit

S kontokorentnim kreditom razumemo kredit, ki ga je odobrila banka in ga uporablja

37

izposojevalec skladno s spreminjajo imi se potrebami v okviru odobrenega zneska; njegovo uporabo pa obra unavamo na posebnem teko em ra unu. Izkoriš eni zneski kredita se pokažejo kot pasivne postavke na teko em ra unu, tako da ugotavljamo znesek neizkoriš enega kredita z razliko med odobrenim kreditom in seštevkom pasivnih postavk teko ega ra una. Z vpla ili na teko i ra un, preko katerega opravlja izposojevalec svoj pla ilni promet, se pasivni saldo zmanjšuje, s tem pa se zmanjšuje izkoriš enost kredita. Zaradi velikega priliva vpla il na teko i ra un je lahko saldo tudi aktiven, kar pomeni, da izposojevalec kredita sploh ne uporablja. Aktivni saldo so prednost kontokorentnega kredita, ker se jih banke poslužujejo kot prostih sredstev za kreditiranje.

Kontokorentni krediti niso odobreni za dolo ene posle, ampak za splošno okrepitev likvidnosti podjetja. Po navadi se taki krediti odobravajo za tri mesece.

Kontokorentni kredit je posebno primeren, kadar zelo niha potreba po obratnih sredstvih, kadar je težko predvideti potek pla il in izpla il na teko em ra unu, e plailni promet že tako in tako te e prek ra una v banki – kreditodajalcu in e se je kreditojemalec pripravljen izpostaviti nenehnemu nadzoru finan nega poslovanja. Prednost je tudi v tem, da se za isti obseg kreditiranja angažirajo manjša kreditna sredstva, ker jih angažiramo le toliko, kolikor jih potrebujemo.

Eskontni kredit

Z besedo eskont ali diskont ozna ujemo del obresti, ki so odtegnjene pri nakupu še ne zapadle menice (in tudi drugih terjatev, ki se obrestujejo), pomeni pa tudi nakup še ne zapadle menice z odtegljajem obresti in morebitne provizije za as od dneva nakupa do dneva zapadlosti. Eskontni kredit je kratkoro en in ga odobri banka na prošnjo komitenta s tem, da eskontira še nezapadlo menico. Znesek odobrenega kredita je enak znesku, na katerega se glasi menica, zmanjšan za odtegnjene obresti in provizijo.

Pravna osnova eskontnega kredita je kupna pogodba med banko, ki menico kupuje in komitentom, ki menico prodaja. Banka pri tem pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do njene zapadlosti s pogojem, da bo le-ta kredit odpla al, e ne bo trasat ali kateri drugi meni ni obveznik poravnal meni ne obveznosti. Posebnost eskontnega kredita je torej v tem, da kredita ne vrne tisti, ki ga je najel, ampak trasat ali kateri drugi meni ni obveznik. Osnova eskontnemu kreditu so predvsem kratkoro ne trgovske menice z rokom zapadlosti najve treh mesecev, ki so izdane kot obljuba pla ila blaga, kupljenega na up. Zato uporabljamo ta kredit za financiranje blagovnega prometa.

Poleg velike varnosti ima eskontna oblika kreditiranja za banko še to prednost, da lahko po potrebi z reeskontom menico hitro spremeni v likvidna sredstva. V primeru potrebe se poslovna banka pojavi kot prodajalec menice; prodaja jih centralni banki. Menice, ki jih je pred tem eskontirala poslovna banka, sedaj eskontira centralna banka; ker se eskontni posel ponovi, ga imenujemo reeskont. Pogoj za reeskont je po navadi ta, da še ni izkoriš en tako imenovani reeskontni kontingent (maksimalni znesek, do katerega bo centralna banka eskontirala menice, ki jih predloži poslovna banka, e bo potrebovala likvidna sredstva). (Crnkovi 1992, 124)

Poleg blagovnih menic se kot osnova eskontnega kreditiranja pojavljajo tudi finan ne menice. Te ne temelje na blagovnem prometu, in zato ni poprejšnjega dolžniškega razmerja, ampak nastane to šele s samim pojavom menice. Z izstavitvijo finan ne menice

38

si priskrbi denar dolžnik, ki ni pred tem opravil nobenega gospodarskega posla, pa pa namerava pridobljeni denar investirati. ( Crnkovi 1976, 96)

Pomen eskontnega kredita za kreditojemalca:
– spremeni pozneje zapadle terjatve iz menice v takojšnja razpoložljiva sredstva,
– diskontni kredit lahko glede na njegove želje in potrebe teko e koristi v okviru odobrene diskontne linije,
– ne potrebuje nobene garancije za kredit.

Pomen tega kredita za banko:
– kreditno tveganje je na splošno majhno,
– lahko ra una na hitro vra anje kredita na dolo en rok,
– nakup menice pomeni za banko rentabilno in likvidno naložbo denarja,
– tiste menice, ki se lahko reeskontirajo pri centralni banki, ji služijo kot sekundarna likvidnostna rezerva. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000,127)

Akceptni kredit

Akcept je pismena izjava meni nega dolžnika (trasata), da bo izpla al meni no vsoto, kar izjavlja s tem, da se podpiše ez menico. V bistvu je torej akceptni kredit tudi meni ni kredit. Pri akceptnem kreditu se obveže banka s kreditno pogodbo, da bo akceptirala menico, ki jo nanjo trasira komitent. Z akceptiranjem postane banka glavni meni ni dolžnik.

Prednost akceptnega kredita je za banko v tem, da praviloma ne angažira svojih kreditnih sredstev. Vendar pa mora skrbeti za to, da bo imela na razpolago dovolj sredstev, e bi morala poravnati meni ni dolg. Komitent mora po uzancah pred zapadlostjo menice dati banki na razpolago svoja sredstva, e kaže, da bo morala banka poravnati meni ni dolg. Praviloma pa do tega ne pride: zato pravijo, da banka pri akceptnem kreditu ne posodi denarja, ampak svoj ugled oziroma podpis.

Menico, ki jo je akceptirala ugledna banka, more komitent porabiti za pla ilo blaga ali pa jo eskontirati. Eskontirati jo mora pri isti banki, ki jo je akceptirala, ali pa kaki drugi. Razlika med eskontnim in akceptnim kreditom je v tem, da pri prvem daje banka na razpolago izposojevalcu likvidna sredstva (gotovino ali knjižni denar), pri drugem pa daje zgolj obljubo pla ila, ki jo more dolžnik eskontirati ali uporabiti za pla ilo nabavljenega blaga. Akceptni kredit ima lastnosti odložilnega kredita, medtem ko je eskontni tipi ni posojilni kredit. Obljubo pla ila, ki jo je dal kupec namesto pla ila, je podprl s svojim podpisom še akceptant – banka.

Rembursni kredit

Akceptni kredit, ki se uporablja v zunanji trgovini, je rembursni kredit. Od akceptnega se razlikuje po tem, da je krit z blagovnimi dokumenti. Blagovni dokumenti, ki služijo za kritje takega akcepta, so dokumenti, ki se pojavljajo v ezmorski zunanji trgovini. To sta predvsem konosament in faktura, poleg tega pa še zavarovalna polica, potrdila o kvaliteti blaga in njegovi teži ter drugi.

39

Avalni kredit

Avalni kredit je tudi neke vrste akceptni kredit. Aval pomeni v meni nem pravu meni no jamstvo oziroma jamstvo za pla ilo meni nega dolga, kar je razvidno iz privolitve na menici »jam i za pla ilo« ali »per aval«. V tej zvezi pomeni aval kredit, ki ga dajejo banke strankam, tako da akceptirajo njihove menice. Današnja oblika avalnega kredita pa je že prerasla to prvotno obliko, ker se jamstvo prevzema s posebno jamstveno (garancijsko) izjavo banke. Z izjavo se banka zavezuje, da bo izpolnila obveznosti, ki jih ima do tretje osebe dolžnik. Gre torej za kreditiranje v obliki prevzema poroštva (garancije) in je zato kljub spremembi oblike poroštva tak kredit še vedno zelo podoben akceptnemu. (Crnkovi 1992, 126)

Lombardni kredit

Z lombardnim kreditom razumemo kredit, ki je odobren proti zastavitvi realnih dobrin. Ker realne dobrine le zastavljamo, omogo a taka oblika kreditiranja izposojevalcu, da pridobi finan na sredstva, ne da bi moral del svoje aktive v neugodnih okoliš inah prodati. Pri eskontnem kreditu so npr. menice prodane banki, pri lombardnem pa so samo zastavljene pri banki za as kreditiranja.

Zastavljajo se samo stvari, ki jih je mogo e hitro prodati, to pa so vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, plemenite kovine in kurantno blago. Te stvari se zastavljajo zaradi zavarovanja kredita, ker je samo tako zagotovljeno, da bo dolg poravnan, e izposojevalec kredita ne bo pravo asno vrnil.

Po tem kaj je zastavljeno zaradi zavarovanja kredita, lo imo meni ni lombard, lombard vrednostnih papirjev in blagovni lombard ter lombard na osnovi zastave žlahtnih kovin.

Lombardnega kredita banka ne more zavarovati pred znižanjem vrednosti zavarovane stvari. Proti temu se banka zavaruje na dva na ina. Lombardni kredit ni odobren do polne (100%) vrednosti zastavljenega blaga ali vrednostnega papirja, ampak le do 60 ali 70% te vrednosti. e tržna cena zastavljene premi nine pade tudi do 30%, si lahko banka še vedno z lastno prodajo popla a kredit. Samo pri zastavljanju zlata, katerega cena je bolj stabilna, je kredit lahko odobren do polne vrednosti.

Pomen tega kredita za kreditojemalca je, da rešuje probleme glede pla ilne sposobnosti, ne da bi moral prodati del svoje aktive (kot npr. menico pri eskontnem kreditu). Za banko pa predstavlja odobritev tega kredita obliko naložbe in pove anje njenih prihodkov v obliki aktivnih obresti. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 123-124)

4.3.3 Dolgoro ni krediti

Uporaba dolgoro nega dolga lahko pomeni na eni strani precejšnje prednosti v poslovanju podjetja, po drugi pa lahko pomeni tudi velike težave pri poslovanju, e dolgoro ni dolg ni smiselno in pravilno uporabljen ali e se ekonomske oziroma poslovne razmere spremenijo.

40

V praksi in tudi v teoriji praviloma velja na elo, da je dolgoro ni dolg tisti dolg, ki zapade v pla ilo oziroma, ki ga je potrebno vrniti ez ve kot eno leto.

Ko se podjetje odlo a o dolgoro ni zadolžitvi ter izbira ustrezno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom, mora upoštevati celo vrsto dejavnikov. Le-ti so povezani predvsem z zna ilnostmi podjetja, z razpoložljivostjo dolgoro nih posojil in s stroški zadolževanja. Niti v teoriji niti v praksi ne obstajajo preprosta merila za dolo anje sestave kapitala v podjetju (tudi napotki » ez palec« imajo toliko » e-jev«, da je skoraj nemogo e dati splošen napotek, ki bi veljal za vsa podjetja in za vse primere. (Stupica 2005, 35-36)

Zna ilnosti:
– ker je tveganje pri dolgoro nih kreditih ve je, je presoja kreditne sposobnosti obsežnejša ter obsega presojo kreditne sposobnosti pred investicijo in med njo ter nartovano kreditno sposobnost po investiciji (izdelati je treba poslovni na rt),
– rpanje kredita je namensko,
– obrestna mera je spremenljiva in se dolo i na podlagi vsakokrat veljavne izhodiš ne obrestne mere za tovrstne kredite in pribitka glede na vašo boniteto, kakovost zavarovanja, ro nost kredita in sodelovanje z banko. (www.abanka.si)

Pri finan nih odlo itvah z dolgoro nimi posledicami gre praviloma za trajnejša vlaganja kot proces investiranja v osnovna sredstva in k njim potrebna trajna obratna sredstva. Vpliv tega je ve kraten – od konstitucijske strukture do sprememb v strukturah likvidnosti sredstev ter likvidnosti organizacije. Tesno se povezuje z investicijskim odlo anjem, kjer pa v asih nekatere vidike preve zanemarimo, posebno tiste o povezanosti z obratnimi sredstvi in vplivi na likvidnost.

Pomembna so finan na sodila za investicijsko odlo anje. Kot osrednje sodilo se pojavlja tisti finan ni izid, ki omogo a odpla ilo investicije, v sodobnem gledanju obravnavan s

asovno razsežnostjo s pomo jo diskontiranja na neko to ko v asu, ali pa na sedanjo vrednost. Te metode štejemo med dinami ne, poznamo pa tudi stati ne, ki se vse manj uporabljajo.

Ob investiranju je treba izdelati finan ne konstrukcije priskrbe, porabe in vra ila sredstev s pravo izbiro virov, rokov, kakovosti in tudi stroškov financiranja. Za to bi morali uporabljati tudi mrežno planiranje. (Kralj, Repovž 1980, 197-198)

Osnovna karakteristika dolgoro nega kreditiranja je a) dolgi rok pla ila. Vsak posamezni del sredstev delovne organizacije ima svoj specifi ni koeficient obra anja, ki odreja tudi rok kredita. Kredit, najet za financiranje naložb, ki se hitro obra ajo, je lahko hitro vrnjen;

e pa je najet za financiranje naložb, ki se obra ajo po asi, je lahko vrnjen šele v daljšem roku. Velja tudi pravilo glede na to, da se obratna sredstva podjetja hitro obra ajo, osnovna sredstva pa po asi, da dolgoro ne kredite najemamo za osnovna sredstva, kratkoro ne pa za obratna sredstva, z izjemo zalog, ki so trajna torej dolgoro na obratna sredstva.

Druga zna ilnost dolgoro nega kredita je b) vir njegovega odpla ila. Dolgoro ne kredite odpla ujemo iz dobi ka ali istega dohodka podjetja, ne pa iz njegovega celotnega ali kosmatega dohodka. To daje dolgoro nemu kreditu investicijski zna aj in seveda tudi vpliva na rok odpla ila, ker je doba odpla ila daljša, e je vir odplaila (dobi ek) majhen, in nasprotno.

41

Zaradi dolgoro nosti kredita in odvisnosti vrnitve od istega dohodka dolžnika se pojavi tretja zna ilnost c) t.j. velik riziko. Zaradi dolgoro nosti je ob najemanju kredita težko, v asih kar nemogo e, realno predvideti oziroma oceniti kreditno sposobnost dolžnika in splošno situacijo v narodnem gospodarstvu. Riziko raste še bolj zaradi povezanosti upnikovega poslovnega uspeha oziroma neuspeha z dolžnikovim poslovnim uspehom oziroma neuspehom. Upnika spravlja to v položaj dolžnikovega »jetnika«, saj mora odobravati še dodatne kredite, zato da bi skupaj s podjetjem rešil prvotno odobreni dolgoro ni kredit.

Veliko tveganje je vzrok etrte d) zna ilnosti dolgoro nega kreditiranja. Obrestna mera za dolgoro ne kredite je navadno višja od obrestne mere za kratkoro ne kredite. Z visoko obrestno mero je sicer do dolo ene mere popla an riziko, v katerega gre upnik z odobritvijo dolgoro nega kredita, toda s tem ni odpravljena nevarnost, da kredit ne bo vrnjen, da bo torej glavnica izgubljena. Ta nevarnost se skuša odpraviti z zalogom. Toda uspeh je relativen zaradi relativne vrednosti zaloga. Vrednost zaloga je namre v dohodku, ki ga daje, ta pa se lahko v daljšem asu zelo spremeni. Osnovna sredstva, kot so zemljiš a, stroj in drugo, imajo zelo visoko vrednost, e so v uporabi. Njihova vrednost pa hitro in zelo nizko pade, e preneha dolžnik obratovati, tako da jih je mogo e prodati le po zelo nizki ceni.

Zna ilnost dolgoro nega kreditiranja je svojski vir kreditnih sredstev e). Pretežni del sredstev za dolgoro no kreditiranje se oblikuje iz prihrankov v narodnem gospodarstvu. Tako se dejansko prenaša riziko kreditirane investicije na var evalce. Prenašanje je lahko direktno ali indirektno. Neposredno je, kadar ga opravi dolžnik kreditojemalec, posredno pa, kadar ga opravi upnik – kreditodajalec oziroma banka.

Kot posebnost dolgoro nega kreditiranja navajamo f) »odsotnost centralnega vodstva«, kakršnega poznamo pri kratkoro nem kreditiranju, ki je podvrženo ukrepom centralne banke oziroma njene kreditno-monetarne politike.

Eden od virov ponudbe kratkoro nih kreditnih sredstev je emisija gotovine, ki je monopol centralne banke. Prek tega monopola in z uporabo kreditno-monetarnih instrumentov ima centralna banka absoluten vpliv na oblikovanje kreditnih sredstev za kratkoro no kreditiranje. Vir ponudbe dolgoro nih kreditnih sredstev pa ni emisija, ampak kot smo že ugotovili, privar evani zneski dohodkov podjetij in prebivalstva.

Investicijski kredit

V tržnem gospodarstvu se je oblikovalo posebno pojmovanje investicijskih kreditov. e ima podjetje 25 milijonov likvidne aktive, potem so krediti do 25 milijonov obratni krediti, tisti, ki presegajo ta znesek, pa investicijski krediti. O tem, kaj je likvidna aktiva, ni enotnega mnenja; toda navadno se med investicijske kredite štejejo tisti dolgoro ni krediti, ki služijo za vlaganja v osnovna sredstva in v trajna obratna sredstva v zalogah. To bi pomenilo, da so likvidna sredstva denar in terjatve ter vrednostni papirji; za njihovo financiranje bi torej zadostovali kratkoro ni krediti.

Takšno pojmovanje je pomembno pri vra anju kredita. S takojšnjo uporabo oziroma vnov enjem likvidne aktive lahko takoj vrnemo kratkoro no posojilo za obratna sredstva.

42

Investicijsko posojilo, ki presega likvidno aktivo, pa lahko vrnemo le postopoma, in sicer iz ustvarjenega dohodka, amortizacije sredstev ustanoviteljev, iz novega kapitala delni arjev ali iz novega dolgoro nega kredita.

Zaradi dolgoro nosti in ve jega tveganja, ki je s tem zvezano, so banke pri dolo anju višine investicijskega kredita posebno previdne. Menijo namre , da je investicijski kredit varen le, e je njegova višina odmerjena, upoštevajo dobi ek v najslabšem poslovnem letu zadnjega konjukturnega ciklusa; e ta pokrije normalno mero dobi ka, obresti in amortizacijo posojila. Zaradi varnosti postavljajo tudi pogoj, da kreditojemalec vodi vse svoje finan ne transakcije prek banke kreditodajalca, ali pa banke, s katero je v stalnem stiku. Banke – kreditodajalci zahtevajo tudi svojega zastopnika v upravnem odboru podjetja, ki najema posojilo.

Hipotekarni kredit

O hipotekarnem kreditu govorimo takrat, kadar je kot kritje oziroma jamstvo za odobreno posojilo zastavljena nepremi nina. Terjatve na nepremi nini, ki spremljajo nepremi nino, ne glede na morebitno spremembo lastništva, vknjižimo v zemljiški knjigi.

Pri hipotekarnem kreditu je odlo ilna vrednost zastavljene nepremi nine, ne pa kreditna sposobnost kreditojemalca. Višina kredita nikoli ne sega do polne vrednosti zastavljene nepremi nine, ampak le od 50 do 70% njene tržne vrednosti.

Zalagajo se nepremi nine, kot so stavbe, gradbena zemljiš a, kmetijska zemljiš a, vendar le take, ki dajejo rento. Tako na primer neplodna kmetijska zemljiš a ne morejo služiti koz zalog. Na zastavljenih nepremi ninah lastnik ne sme narediti ni takega, kar bi zmanjšalo njihovo vrednost; založene stavbe morajo biti zavarovane proti požaru, zavarovalna polica pa vinkulirana na banko. (Crnkovi 1992, 127-129)

4.4 Subvencije

Podjetja lahko od lokalnih in državnih oblasti pridobijo finan na sredstva na dva na ina, z neposrednim kreditiranjem podjetij in z odobravanjem garancij, zniževanjem davkov, nižje obrestne mere za posojilo, subvencije za ugodnejšo dobavo surovin, kar imenujemo posredno subvencioniranje. (Mramor 1993, 271)

Za to obliko zunanjega financiranja je zna ilno, da ga podjetju ni potrebno vra ati. Razlikujemo neposredno (direktno) in posredno (indirektno) subvencioniranje. V prvem primeru prihaja do prilivov sredstev v podjetje, v drugem primeru pa se pojavljajo privar evana sredstva v podjetju (znižanje ali odpis davkov, nižja obrestna mera za ban ne kredite, odobravanje garancij s strani paradržavnih inštitucij, subvencije za ugodnejšo dobavo surovin). Pri nas nekaj ministrstev razpolaga s tovrstnimi namenskimi sredstvi, ki jih dobivajo iz prora una. (Filipi , Mlinari 1999, 121)

Kot vemo je Vlada Republike Slovenije v decembru 2008 zaradi vse ve je gospodarske krize sprejela predlog zakona, ki bo podjetjem, ki so ali bodo skrajšala delovni as, zagotovil delno subvencijo za delavce.

Zaradi svetovne gospodarske krize in torej zmanjšanega obsega dela, se vedno ve podjetij odlo a za krajšanje delovnega asa, kar pa za delavce pomeni tudi nižjo plao. Za izvajanje

43

zakona vlada predvideva, da bo potrebovala 230 milijonov evrov, kar bi zadostovalo za subvencioniranje 250.000 delavcev. (www.rtvslo.si)

Vlada je letos, to neje 17.6.2009 sprejela predlog sprememb zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega asa. S spremembami podaljšuje rok za vložitev zahtevka delodajalca za dodelitev subvencije s 30. septembra letos na 31. marec 2010 in obdobje prejemanja subvencije. DZ ga bo obravnaval po nujnem postopku.(www.sta.si)

4.5 Posebne oblike zunanjega financiranja

4.5.1 Zakup – leasing

Financiranje podjetij je možno tudi z lizingom (angl. leasing). To je posebno zanimivo ob za etku ustanavljanja in poslovanja podjetja, ko ni dovolj denarja za vlaganje. Podjetja najamejo oziroma vzamejo v zakup sredstva (avtomobile, ra unalnike, stroje). Ugodno je, ker ni potrebno naenkrat angažirati dosti lastnih sredstev in se ni treba dolgoro no zadolžiti za nakup opreme, stroški vzdrževanja, zavarovanja in drugi pa so vklju eni v znesek lizinga, opremo je mogo e zamenjevati za novejšo, možen pa je tudi poznejši nakup. Bistvo je seveda v tem, da mora biti podjetje sposobno z najetim sredstvom ustvarjati izide, torej dosegati dobi ek kljub pove anim stroškom, ki zmanjšujejo dav no osnovo.
(Žugelj et al. 2001, 29)

Ta oblika financiranja je sicer nekoliko dražja od kreditnega financiranja, vendar kot smo že omenili, ima svoje prednosti; ker je lastnik predmeta pogodbe leasingodajalec, je s tem rešeno zavarovanje posla (v ve ini primerov ni potrebno dodatno zavarovanje), ro nost, ki je lahko precej daljša kot pri posojilih (tudi do 15 let in ve za financiranje nepremi nin), omogo a izboljšanje likvidnosti (tako imenovani posli »sell and lease back« – stranka proda predmet leasingodajalcu, pridobi sredstva, nato pa po obrokih nazaj odkupuje svoj predmet), omogo a dav ne olajšave, ve ina podjetij neodvisno od njihove bonitete lažje pridobi leasing kot posojilo in še bi lahko naštevali. Daljša ro nost in lažji dostop do finan nih virov pa velikokrat odtehtata tudi nekoliko višjo obrestno mero.

Finan ni leasing

Je pogodbeni odnos, kjer leasingodajalec po naro ilu kupca kupi predmet financiranja in mu ga izro i v uporabo. V asu trajanja pogodbe ostane pravni lastnik predmeta leasingodajalec, medtem ko je kupec ekonomski lastnik predmeta financiranja in njegov uporabnik. Ko pri finan nem leasingu kupec odpla a zadnji obrok, postane predmet financiranja njegova last. V primeru, ko je leasingodajalec pravna oseba, vodi predmet financiranja v svojih knjigah, kot osnovno sredstvo, leasingojemalec. Ob podpisu pogodbe se pla a polog najmanj v višini celotnega davka na dodano vrednost.

Operativni leasing

Operativni leasing oziroma imenovan tudi poslovni najem je posebna vrsta leasinga, ki je namenjena vsem, ki jih zanima predvsem uporaba, ne pa tudi nakup predmeta leasinga po

44

izteku najemnega razmerja. Predmeti najema so najve krat osebna vozila, v zadnjem asu pa se pojavlja veliko povpraševanje tudi po operativnem leasingu oziroma najemu nepremi nin.

V primeru, da je najemnik pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, mese no najemnino v celoti knjiži kot strošek najema, sam predmet leasinga pa kot osnovno sredstvo v svojih poslovnih knjigah vodi leasing družba. Ravno zaradi izven bilan nega vodenja predmeta najema je operativni leasing zelo primeren za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, saj na takšen na in družbe izkazujejo manjšo kreditno izpostavljenost. Ob zaklju ku pogodbe operativnega leasinga, leasingojemalec oziroma najemnik predmet najema vrne leasingodajalcu.

Tabela 1: Razlike med finan nim in operativnim leasingom

FINAN NI LEASING
OPERATIVNI LEASING

Doba najema navadno pokriva ve ji del dobe koristnosti predmeta najema.
Med dobo koristnosti predmeta ponudi najemodajalec predmet najema ve krat v najem.

Pogodbe ni mogo e odpovedati, najemnik pa mora ob pred asni prekinitvi pla ati sedanjo vrednost še nepla anih obrokov.
Pogodbo je mogo e odpovedati brez ve jih posledic za najemojemalca.

Vzdrževanje, popravila in zavarovanje krije najemnik/leasingojemalec.
Najemojemalec lahko vklju i v pogodbo tudi dolo ila o popravilih, vzdrževanju in zavarovanju.

Najemnik/leasingojemalec nosi tveganja povezana z lastništvom: izguba, okvare, zastarelost,…
Vsa tveganja v zvezi z lastništvom nosi najemodajalec.

Najemnik/leasingojemalec sodeluje pri odtujitvi oz. odprodaji predmeta najema/leasinga.
Prodaja predmeta najema je v rokah najemodajalca.

Ve ji del iztržka od prodaje predmeta najema/leasinga

pripada najemniku/leasingojemalcu.
Iztržek od prodaje predmeta najema je izklju no najemodajal ev.

Vir: Stupica 2005, 191

Na elno velja, da naj bi bila pri financiranju nepremi nin lastna udeležba med 20 in 30 odstotki tržne vrednosti nepremi nine. Doba financiranja za nepremi nine je lahko najve 15 let, pri premi ninskih poslih pa najve 5 let za osebna in gospodarska vozila, industrijsko opremo, gradbeno mehanizacijo in podobno. V primeru rabljenih oziroma testnih vozil skupna doba trajanja (leasing + starost vozila) ne sme presegati 6 let. Pri opremi doba financiranja lahko traja do 7 let, kar je odvisno od višine financiranja, amortizacije in podobnih dejavnikov.

45

»Sale and lease back«

Tako imenovani »prodaj in odkupi« (angl. »sale and lease back«) posli so v tujini zelo pogosti, uveljavljeni in lahko re emo tudi priljubljeni, saj – ob pogoju, da so izpeljani pravilno in korektno – nudijo vrsto ugodnosti za jemalca leasinga in relativno varen donos tistemu, ki takšen posel nudi. Pri nas so tovrstni posli dobili negativen predznak predvsem zaradi vse ve jega obsega finan nih afer, v katerih so finan no prakso teh poslov posamezniki izkoristili sebi v prid na ra un naivnih in nepodu enih strank. Rešitev vsekakor ni v tem, da tovrstne posle prepovemo, ampak da onemogo imo nepoštenim posameznikom, da bi se z njimi okoriš ali. (Stupica 2005, 189-195)

4.5.2 Faktoring

Faktoring (angl. factoring) je finan no orodje, ki nudi odpravljanje tveganj v finan nem poslovanju, u inkovitejše upravljanje s terjatvami in izboljšanje finan ne likvidnosti. Posebej primeren je za majhna, srednje velika in hitro rasto a podjetja (t. i. gazele). (www.nlb.si)

Faktoring predstavlja pravno razmerje med finan no ustanovo (faktorjem) in podjetjem (komitentom), ki prodaja svojim poslovnim partnerjem (kupcem) blago ali storitve. Faktor oziroma kupec terjatve, odkupi terjatev od prodajalca blaga, prevzame tveganje pla ila in nalogo izterjati dolg. Pla ilo si faktor zasluži v obliki diskonta pri izpla ilu nakupne cene, ki predstavlja nadomestilo za prevzeta tveganja ter vklju uje kreditiranje prodajalca terjatve, saj le-ta denar dobi takoj in ne šele ob zapadlosti terjatve.

V posel tako vstopajo trije poslovni partnerji: podjetje, ki prodaja blago ali storitve na kredit (s tem je mišljeno odloženo pla ilo, navadno na odprto in brez dodatnih varš in ali zavarovanj), kupec blaga oziroma storitve in faktor, to je podjetje, ki se ukvarja z odkupom terjatev. (Stupica 2005, 199)

Funkcije faktoringa

Funkcija financiranja

Faktor odkupuje in kreditira terjatev klienta do zapadlosti roka pla ila. Najve krat gre za reševanje težav glede pla ilne sposobnosti. Klient pošilja faktorju izdane fakture ali, e je funkcijo fakturiranja prevzel faktor, samo odgovarjajo e podatke. Faktor nakaže potem 70-90% fakturne vrednosti klientu. Razlika zneska do 100% vrednosti fakture se sprosti potem, ko je kupec v celoti poravnal terjatev ( e ni nobenih »skontov« in reklamacij blaga oz. storitev).

46

Delkredere funkcija

Gre za odkup terjatve brez pravice regresa. V tem primeru odkupuje faktor le terjatve takšnih dolžnikov, katerih boniteto je pred tem preveril. Boniteta terjatve je med drugim odvisna od kakovosti prodanega blaga in tudi od pla ilne sposobnosti in pripravljenosti poravnave terjatve s strani kupcev blaga. Faktor lahko postavi za vsakega kupca blaga oziroma storitev limit, v okviru katerega bo kreditiral terjatve in v tem okviru tudi jam il za vnov evanje terjatev. Limit lahko faktor vsak as spremeni.

Funkcija storitev

Pri tem mislimo na aktivnosti v zvezi z upravljanjem s terjatvami, in to: – fakturiranje prodanih izdelkov oziroma storitev,
– knjigovodske storitve,
– opominjanje,
– inkaso posli,
– revizija poslovnih knjig,
– izbira prevoznika in zavarovalnice,
– marketing aktivnosti.

Faktor dolo ene vrste storitev opravlja samo za nekatere kliente (zlasti za srednja in majhna podjetja). Faktor ne zahteva, da bi izvajal pri klientih, s katerimi ima sklenjeno standardno pogodbo o faktoringu, kakršnokoli vlogo, ki se nanaša na upravljanje pri njih. (Filipi , Markovi -Hribernik 2000, 185-186)

Prednosti faktoringa

1). pove anje zmožnosti za financiranje poslovanja podjetja

Podjetje s faktoringom pridobi likvidnostna sredstva, hkrati pa – odvisno od kreditne sposobnosti in bonitete – lahko pridobi tudi druge ban ne storitve, kot so posojila, limiti, okvirni krediti, garancije, akreditivne linije, pla ilne kartice in podobno.

2.) izboljšanje likvidnosti in pove anje denarnih prilivov

Faktoring podjetju olajša upravljanje z denarnim tokom in izboljša likvidnost, hkrati pa omogo a tudi pravo asno ali pred asno pla evanje dobaviteljem, kar lahko izkoristi za pogajanja o izboljšanju nabavnih pogojev in pridobitev popustov. Podjetje hitreje obra a svoja sredstva, zagotovljena je hitrejša rast, saj denarni tok raste skupaj z rastjo prodaje (zmanjšan je samo za stroške, ki jih ima podjetje z odkupom terjatev). Faktoring omogo i tudi lažje na rtovanje denarnih prilivov, saj se s prodajo terjatev zagotovi, da so le-ta pla ana na to no dolo en dan.

3.) aktivno upravljanje s tveganji

V primeru, ko podjetje proda terjatev, dolžnik pa je na dolo en datum ne poravna, v izterjavo vstopita dva – faktor in prodajalec terjatve. To je še posebej pomembno pri mednarodnem poslovanju, ko faktoring družba profesionalno omogo a premostitev težav,

47

ki nastajajo zaradi razlik v jezikih, valutah, predpisih, poslovnih obi ajih in navadah v razli nih državah. Na in izterjave je vedno vnaprej dogovorjen z odstopnikom terjatev in je prilagojen njegovim željam in potrebam.

4.) te ajna tveganja pri mednarodnem faktoringu

Faktoring omogo a prodajalcem – odstopnikom terjatev tudi zavarovanje pred te ajnimi tveganji. S koriš enjem pred asnega financiranja se podjetje lahko izogne morebitnim izgubam, e se na primer v asu do dospelosti terjatve v tuji valuti te aj te valute spremeni v za prodajalca neugodni položaj ( ti razlogi so v nestabilnih monetarnih razmerah v svetu precej pomembni).

Slabosti faktoringa

Navkljub prednostim, ki jih faktoring nudi, pa se je potrebno zavedati, da je ta posel povezan z dolo enimi tveganji. Najve je in najpogostejše tveganje je seveda tveganje nepla ila s strani dolžnika, ko tisti, ki je dolžan poravnati terjatev na dolo en datum, letega ne stori. V primeru, da je bila terjatev prodana z regresno pravico, obveznost pla ila preide na prodajalca terjatev. Tako si lahko podjetje naredi medvedjo uslugo – proda terjatev do poslovnega partnerja, ki ni zanesljiv planik, pla a stroške faktoringa, na koncu pa mora vrniti denar oziroma pla ati zapadlo terjatev. Denar, ki je bil za krajši as na posodo prodajalcu terjatve, tako postane zelo drag, u inki faktoringa na pove ano likvidnost podjetja pa se izni ijo ali likvidnostno stanje podjetja celo poslabšajo. Ve ina faktoring družb zara unava zakonsko dolo ene zamudne obresti za as, ki prete e med datumom zapadlosti terjatve in dejanskim dnem pla ila. Te stroške nosi prodajalec terjatve. Višina terjatve predstavlja naslednjo omejitev pri faktoringu. Administrativni stroški, povezani z odkupom terjatve, so preprosto previsoki, da bi bil odkup manjših terjatev racionalen. etudi ima podjetje terjatve do zanesljivih dolžnikov z ustrezno pla ilno boniteto, pa s poslom faktoringa ne bo ni , e so zneski terjatev prenizki.

e seštejemo vse stroške, povezane z odkupom terjatve in obra unani diskont, lahko ugotovimo, da je posojeni, bolje re eno vnaprej dani denar, zelo drag. To še posebej velja za primere, ko dolžnik nima prvovrstne bonitete, ko je terjatev povezana z valutnimi tveganji in /ali nismo pristali na odkup terjatve z regresno pravico. Vse to v poslu faktoringa predstavlja dodatno tveganje, ki ga nase prevzame faktor, hkrati pa si seveda za to obra una dodatno premijo oziroma nadomestilo za prevzeta tveganja. Velja pravilo – ve ja so tveganja, ve ji so diskonti. (Stupica 2005, 203-206)

4.5.4 Franšizing⁴

Obstaja ve razli nih definicij franšizinga. Ena izmed njih pravi, da je franšizing metoda pogodbenega sodelovanja med razli nimi pravnimi subjekti, franšizorjem in franšizijem, kjer:

⁴ Povzeto po: Poslovni-bazar.si.

48

franšizor za dolo eno pla ilo odstopi svoj tehni ni in poslovni “know-how” glede zagotavljanja dolo enega blaga ali storitev pod svojo blagovno znamko, trgovskim imenom ali drugimi storitvenimi oznakami

franšiziju, ki vodi svoje podjetje za lasten ra un, s stalno podporo franšizija, v sodelovanju s franšizorjevimi izvirnimi metodami, ki jih na rtuje pred za etkom posla, pred tem preizkusi in stalno prilagaja in nadzira njihovo ustreznost in u inkovitost.

Poglavitne zna ilnosti s franšizingom povezanega sodelovanja

V okviru franšizinga ima sodelovanje zelo specifi ne oblike. Vklju uje dogovor med dvema neodvisnima subjektoma. Na osnovi tega si franšizij pridobi paket lastniških pravic, pomo i in poslovni koncept, ki ga je franšizor preskusil s pomo jo pilotne enote.

Pogoje sodelovanja med franšizorjem in franšizijem opredeljuje dogovor oziroma t.i. franšizna pogodba, ki opredeljuje obveznosti in pravice. Franšizing vsebuje posebno obliko sinergije, to pa zaradi dobre uglašenosti franšizorjevega “know-howa” s franšizijevim

utom za posel. Za malo podjetje ni lahko, da bi sledilo tehnološkemu razvoju in hitremu razvoju novih proizvodov in storitev. Prav franšizing pa omogo a, da na tak na in mali podjetniki lahko poiš ejo pomo organizacije, ki je že preizkusila uspešnost poslovne formule.

Neodvisnost pogodbenih strani na vseh nivojih – finan nem, podjetniškem in pravnem – je ena izmed osnovnih zna ilnosti tega na ina distribucije. Franšizij dela sam zase, ne pa kot uslužbenec oziroma pooblaš enec ali pa neposredni predstavnik podjetja. V pravnem smislu to pomeni, da mora franšizij izpolnjevati svoje obveznosti glede registracije za pla evanje davka, v registru podjetij izpolnjevati zahteve pravne ureditve glede letnih finan nih poro il ter prispevkov za socialno zavarovanje kot samostojni zavezanec.

Pla ilo za storitve franšizorja

Franšizij za pravice, ki jih odstopi franšizor ter njegovo pomo le-temu, dovaja razli ne vrste pla il. Seveda pa ima vsaka franšizna veriga svoj na in delovanja. Naštejmo nekatere možne oblike pla il:

· pristopnina – predstavlja prispevek franšizorju za izdelavo franšizne formule in za odprtje poslovnih prostorov. Pristopnina lahko obsega tudi nabavno ceno franšiznega paketa, kamor sodijo operacijski priro nik, uniforme, brošure, pisarniški material in drugo;

· teko i deleži – pomenijo prispevek franšizija za podporo in pomo , ki mu jo nudi franšizor, in za pravice uporabe njegove blagovne znamke, znaka, itd. Predstavlja mese no ali tedensko, skratka periodi no pla ilo, ki se ga izra una na osnovi deleža franšizijevega prometa brez davka za ustrezno obdobje;

· prispevek k oglaševanju na ravni države ali na ravni regije – tudi to pla ilo se lahko izra una kot delež od franšizijevega prometa.

Oblike franšizinga

Franšizing se lahko pojavlja v razli nih oblikah. Poznamo:

49

· proizvodni franšizing (proizvajalci in trgovci detajlisti) – izdelava in distribucija proizvodov kot so motorna vozila, gorivo za avtomobile in naftni derivati, modna in druga obla ila, obutev,

· distribucijski franšizing (grosisti in detajlisti) – gre za podoben na in kot pri proizvajalcih in trgovcih detajlistih, le da je franšizor trgovec na debelo,

· storitve – sem lahko uvrstimo ve ino t.i. franšiz “poslovnega formata”, to so franšize z veliko vsebnostjo tehni nega in poslovnega “know-howa”,

· industrijski franšizing (proizvajalci in grosisti) – pri tej vrsti franšize sta oba, franšizor in franšizij, industrijski podjetji.

4.5.5 Tvegani kapital

Tvegani kapital je kapital zasebnikov ali naložbenih podjetij z zaposlenimi strokovnjaki, ki nalagajo sredstva v podjetje, ki nima dovolj lastnega kapitala, ima pa izvirno idejo ali patent, ali pa v mlado in hitro rasto e zasebno podjetje gazelo, ki ima enkratno poslovno zamisel oziroma inovacijo in bi lahko postalo uspešno podjetje.

Tvegani kapital zapolnjuje vrzel med za etnim stanjem, ko posamezniki in nova podjetja financirajo razvoj izdelka in poslovanje najve krat s premajhnimi lastnimi prihranki, in stanjem, ko je podjetje sposobno normalno tržno poslovati in rasti, a še ni doseglo svoje optimalne velikosti. e želi takšno podjetje v svoj kapital privabiti vlagatelje tveganega kapitala, mora v tej fazi pripraviti poslovni na rt, v katerem sta pomembna predvsem zanimiv izdelek oziroma storitev in vodstvo, šele potem vlagatelji preverijo trg in finan ne projekcije z zahtevanim nadpovpre nim donosom v prihodnosti. Vlagatelji tveganega kapitala lahko vse izgubijo ali pa so donosi, ob uresni itvi podjetniške ideje, nadpovpre ni. S primerno razpršitvijo kapitala lahko naložbenik ustvari donos, primeren tveganju.

Pri financiranju s tveganim kapitalom nismo samostojni pri poslovnih odlo itvah, saj smo tistemu, ki je naše podjetje dokapitaliziral, omogo ili, da podjetje tudi soupravlja.

Prav tako je pomembno poudariti, kdaj tvegani kapital izstopi iz podjetja – ko ima to najvišjo vrednost. Vsako podjetje ali produkt ima svojo življenjsko krivuljo. V za etku so potrebna velika vlaganja in ni prihodkov. Ko za nejo prihodki rasti, pa se v dolo eni to ki vložena sredstva povrnejo in podjetje za ne poslovati donosno. Podjetje je lahko donosno prej, kot pa za ne ustvarjati pozitiven denarni tok, ker odhodki niso hkrati izdatki in prihodki niso hkrati prejemki. Ko pa podjetje doseže raven zrelosti, je tako kot krava molznica, kjer se donos stabilizira in brez dodatnih vložkov za ne padati. Zadnja raven v življenjskem obdobju je odmiranje, ki ga z razvojem lahko prelagamo za nedolo en as. Tvegani kapital je draga oblika financiranja, nam pa omogo a rast, v katero banke zaradi konservativne politike ne vstopajo, saj posojila niso namenjena tveganim naložbam. S tveganim kapitalom lahko uresni imo podjetniško idejo, e nam uspe nekoga prepri ati o donosnosti te ideje in ta vanjo vloži svoj denar.

Poznamo tudi alternative tveganemu kapitalu, ki ni ne kapital ne obi ajen dolg. Mezanin kapital je oblika dolga, pri katerem se posojilodajalec zaveže, da bo ob steaju popla an za vsemi upniki in pred lastniki. Cena takega dolga je bistveno višja od obi ajnega posojila, saj ne zahteva zavarovanj. (Peterlin, Glavina 2007, 62-63)

50

Sedem investicijskih stopenj tveganega kapitala

Investiranje v podjetje zahteva opredelitev širokega spleta financiranj, prilagojenim fazam razvoja podjetja. Vsak izmed na inov financiranja ima povsem specifi ne zna ilnosti, pogoje strukturiranj investiranja in nadzora investitorja. Bovaird (1990) definira sedem stopenj investiranja tveganega kapitala. Te stopnje se vsaj delno skladajo z življenjskim ciklom podjetja, saj kažejo, kakšen kapital potrebuje podjetje v posamezni fazi življenjskega cikla podjetja, lahko opredelimo tudi razli ne vrste investicij tveganega kapitala, ki so zna ilne za posamezno fazo.

Semenski kapital

Semenski kapital (ang. seed capital) je povezan z nastankom, razvojem in prou evanjem smiselnosti podjetniške ideje oziroma podjetniškega projekta. To so finance, ki jih potrebuje podjetje tedaj, ko nastaja podjetniška ideja in mogo e tudi vzor ni proizvod ali storitev, vendar še nista razvita do take faze, da bi ju lahko poskusno proizvajali. Proizvodnja je v tem asu zgolj v obliki izdelave posameznih vzorcev.

V tej fazi podjetje potrebuje denar za pripravo teh vzorcev, za njihovo izpopolnjevanje in za prve študije o smiselnosti podjetniškega projekta. V tem obdobju podjetnik pripravi poslovni na rt, poskuša prou iti trg, spoznati glavne zna ilnosti organizacije normalne oziroma serijske proizvodnje, poskuša pritegniti k razvoju proizvoda glavne strokovnjake in zlasti sebe prepri ati, da je podjetniški projekt smiseln. Za vse te namene pa podjetnik potrebuje denar.

Semenski kapital pravzaprav ni oblika kapitala, ki bi bila zna ilna za financiranje s tveganim kapitalom, saj je tudi najbolj tvegana faza izmed vseh faz v ciklu investicij tveganega kapitala. Po drugi strani omenjena faza, kljub visokemu tveganju, omogo a izjemne zaslužke za investitorje in je na dolgi rok odli na priložnost za dosego visokih kapitalskih dobi kov investitorjev. Namre v tej fazi podjetnik še ne ve, kakšen projekt, proizvod ali storitev ponuja, zato se je z njim tudi lažje pogajati. Pri tem podjetnik potrebuje ve kot le denar, potrebuje namre tudi svetovanje, pomo idr.. Investitorji tveganega kapitala na tej stopnji investirajo v idejo ali tehnologijo in lahko kljub visokemu tveganju in ob dobrem managerskem pristopu dosežejo visoko dodano vrednost investicije. Obi ajni asovni horizont do realizacije investicij semenskega kapitala je 7 do 10 let.

Zagonski kapital

Druga investicijska stopnja življenjskega cikla tveganega kapitala je povezana s t.i. zagonskim ali štartnim kapitalom (angl. start-up capital), ki se razlikuje od predhodne faze po tem, da je podjetje, v katerega se investira, že bližje ustanovitvi in zagonu. Ta kapital se namre še vedno potrebuje za razvoj proizvoda, vendar že v fazi, ko je mogo e organizirati poskusno proizvodnjo in tudi izpeljati za etni marketing. Poskusna proizvodnja se na koncu te faze lahko spremeni v normalno, v nekaterih primerih tudi v serijsko proizvodnjo. Podjetje potrebuje denar, da poskusno proizvodnjo razvije v serijsko, da izpopolni proizvod in ustrezno strojno opremo, orodja, surovine, material, polizdelke in tudi delovno silo, ki omogo ajo normalno proizvodnjo. eprav je proizvod v tem obdobju razvit za normalno proizvodnjo, pa še ne obstaja komercialno in ga ni mogo e prodajati. Prav zato je investiranje v zagonski kapital še vedno zelo tvegano dejanje, saj so zneski ve ji kot v primeru semenskega kapitala, ne zagotavljajo pa niti normalne proizvodnje in še manj normalnega donosa ter povra ila financ, vloženih v razvoj proizvoda in podjetja.

51

Omenjena stopnja predstavlja za investitorje tveganega kapitala manjše tveganje kot stopnja semenskega kapitala. Tako kot pri semenskem kapitalu, je malo investitorjev tveganega kapitala, ki bi imeli interes vlagati na tej investicijski stopnji, saj so zneski investicij še vedno majhni in as do realizacije še vedno dolg. Obiajni asovni horizont do realizacije za t. i. investicije zagonskega kapitala je 8,25 let. Tako še vedno najve zagonskega kapitala prihaja iz zasebnih virov, v tipi ni obliki podjetniškega kapitala.

Zgodnja faza

Tretja investicijska stopnja življenjskega cikla tveganega kapitala je t. i. zgodnja faza (angl. early-stage finance). Z rastjo podjetja in približevanjem le-tega fazi zrelosti se tveganje za investitorje lastniškega kapitala manjša. Finance na tej stopnji so namenjene predvsem dokon anju proizvoda in s tem omogo anju normalne in v nekaterih primerih tudi serijske proizvodnje. Lahko bi dejali, da so to finance, ki omogo ajo oživitev podjetja, saj z njimi nakupimo vso potrebno strojno opremo, orodje surovine in zaposlimo ustrezne delavce. Proizvodne zmogljivosti, ki jih na ta na in pridobimo v podjetju, sicer po eni strani omogo ajo normalno proizvodnjo, vendar po drugi strani še ne predstavljajo optimalne velikosti proizvodnih zmogljivosti podjetja. Z zgodnjo fazo podjetnik prestopi

rto, prek katere se ne more ve vra ati v preteklost brez zanj dolo enih posledic, saj je investiral že preve , da ne bi poskušal pripeljati podjetja do optimalne oziroma zamišljene velikosti. Za etek te faze je povezan s pridobivanjem prvega izkupi ka od prodaje proizvodov. Ena od zna ilnosti te faze je tako popolna komercializacija proizvoda ali storitve. Finance, ki jih podjetnik potroši v tej fazi, omogo ijo, da podjetje preživi svoje za etno obdobje, eprav proizvodnja ne prinaša dobi ka in zahteva dodatna finan na sredstva, da jo ohranimo in estokrat tudi pove amo.

V razvitih državah, kjer obstaja veliko razli nih finan nih virov, je za to fazo še vedno zna ilno, da so jo le redki pripravljeni financirati. Odsotnost pozitivnih denarnih tokov v tej fazi pove uje tveganje za vstop tveganega kapitala, ki v tej fazi še ne vstopa, in je zato tudi na tej stopnji podjetnik v veliki meri še vedno odvisen od svojih sredstev, sredstev prijateljev, znancev, družine in zlasti partnerjev. Obi ajno asovni horizont do realizacije investicije zgodnje faze je že manjši in znaša 4 do 5 let. (Žugelj et al. 2002, 46-48)

»Druga runda« oz. drugi krog financiranja

Drugi krog financiranja predstavlja kapital, s katerim podjetje poskuša dose i optimalni obseg proizvodnje. Po zgodnji fazi razvoja namre management podjetja obiajno potrebuje še dodatni kapital. Vlagatelj se zaveda, da prvi vložek kapitala v rasto e podjetje ni nujno tudi zadnji, zato mora biti pripravljen, da bo pod dolo enimi pogoji ponovno investiral v podjetje oziroma pritegnil še kakšnega vlagatelja. (Stupica 2005, 222)

V tej fazi se pojavljajo vse oblike kapitala, s tem da na pomenu izgublja zasebni kapital podjetnika oziroma tiste oblike kapitala, ki so omogo ile nastanek samega podjetja in obstoj podjetja v prvih dneh njegovega delovanja. Vse bolj se uveljavlja tudi dolžniški kapital v najrazli nejših oblikah. Pomembni postanejo tudi dobavitelji in kupci, hkrati pa vstopajo v podjetje tudi financerji tveganega kapitala, saj je usoda podjetja v tem asu zelo pregledna in zato tudi privla na za tvegani kapital. Obi ajni asovni horizont do realizacije investicij druge runde je krajši kot pri predhodnih fazah.

52

Kapital za razširitev

Peta investicijska stopnja življenjskega cikla tveganega kapitala je zadnja stopnja, ki izraža uspešen del življenjskega cikla podjetja. Na tej investicijski stopnji podjetje uporablja t. i. kapital za razširitev (angl. expansion or development capital). To ni kapital, potreben za rojstvo in doraš anje podjetja, pa pa kapital, potreben za normalno življenje rasto ega podjetja. Z njim se razširja proizvodnja in omogo a rast podjetja. Zato investicije v tem obdobju ne pomenijo zgolj investicij v proizvodne zmogljivosti, temve tudi v nove trge, v dodatni obratni kapital, v izboljšave proizvodov, v zaposlovanje nove specializirane delovne sile, v novo organizacijo podjetja, v asih pa se z njimi nadomeš a tudi nekatere oblike finan nih sredstev, ki jih je podjetje potrebovalo v zgodnjih fazah, niso pa ve – bodisi s stroškovnega bodisi z likvidnostnega vidika – potrebne za to obdobje. Usoda podjetja, zlasti pa prihodnost podjetja, sta v tej fazi dobro vidni. V rasto em podjetju so donosi visoki in zato so investicije v razširitev manj tvegane in povezane z visokimi nagradami za investitorje. Obi ajni asovni horizont do realizacije investicij v tej fazi je tri do pet let.

Odkup podjetja

Šesta investicijska stopnja v življenjskem ciklu tveganega kapitala je povezana z enim najbolj kriti nih obdobij v življenju podjetja, to je z odkupom podjetja. Namre rasto e podjetje svoj uspeh izkaže na ta na in, da v neki življenjski fazi postane dobi konosni predmet nakupa oz. prodaje. To je tedaj, ko po eni strani tržno, kadrovsko, organizacijsko in proizvodno dozori, po drugi strani pa jasno izraža možnosti realizacije visokih dobi kov tudi v bodo ih letih. Tedaj se cena takega podjetja ne oblikuje zgolj po vrednosti premoženja, ki ga sestavlja, pa pa predvsem po pri akovanih donosih v bodo nosti, ki

estokrat nekajkrat presegajo vrednost premoženja v podjetju v asu prodaje.

Glede na življenjsko pot podjetja nastaneta v takem trenutku potrebi po dveh vrstah kapitala, s katerima se uresni ujeta dva razli na cilja, povezana s prodajo ali odkupom podjetja, in sicer govorimo o t. i. notranjem s strani poslovodstva in t. i. zunanjem odkupu podjetja.

Notranji odkup podjetja s strani poslovodstva

estokrat je prav podjetnik zainteresiran, da se pojavi v vlogi kupca podjetja, za kar pa potrebuje sredstva. S tem podjetnik postane ne le manager, pa pa tudi lastnik podjetja. V nekaterih primerih s takim odkupom že dotedanji investitorji in lastniki pove ujejo svoje lastniške deleže. estokrat se zgodi, da podjetnik odkupi zgolj del proizvodnje oziroma posamezni oddelek v obstoje em podjetju. Ne glede na to je kredit pogosto predrag na in za takšen nakup podjetja s strani podjetnika, saj mora le-ta pri tem »servisirati« kredit oziroma pla evati glavnico in obresti, za kar pa podjetnik estokrat ni sposoben. Le dovolj visoki dobi ki omogo ajo servisiranje tovrstnih kreditov. Prav zaradi tega je odkup s strani poslovodstva (angl. management buy-out) obi ajno tipi na investicija tveganega kapitala, pri kateri podjetnik pridobi za odkup trajni kapital, pomo tveganega kapitalista in veliko mero njegove potrpežljivosti. Sam mu je sposoben vrniti kapital šele tedaj, ko v celoti pride do dokon ne prodaje podjetja tudi s strani podjetnika. e tvegani kapitalist financira notranji odkup, predvideva, da bodo podjetniki in managerji, ki so kupili podjetje, še naprej uspešno vodili podjetje in mu zagotavljali, da bodo v nekem trenutku s prodajo

53

podjetja zagotovili dovolj sredstev, da bo lahko on kot financer tveganega kapitala povrnil sredstva, ki jih je vložil v financiranje odkupa in hkrati pridobil pomemben del kapitalskega dobi ka. Le-ta se bo moral v takem primeru razdeliti med financerji tveganega kapitala in podjetniki, ki so pridobili tvegani kapital za odkup podjetja. Obi ajni

asovni horizont do realizacije investicij je le še 2 do 3 leta.

Zunanji odkup podjetja

V primeru zunanjega odkupa gre za financiranje kupcev, ki naj bi kupili podjetje od lastnikov, ki se želijo odmakniti iz posla. Tovrstni lastniki želijo s prodajo podjetja pridobiti kapitalski dobi ek in na ta na in realizirati donose na kapital, ki so jih pri akovali tedaj, ko so denar vlagali v podjetje. Poleg tega takšen zunanji odkup (angl. management buy-in) omogo a, da skupina managerjev prevzame podjetje oziroma upravljanje podjetja, ker meni, da je podjetje samo po sebi dovolj atraktivno in zagotavlja dovolj možnosti za visoke donose tudi v prihodnosti, ali pa ker meni, da lahko s svojim znanjem in sposobnostmi spremeni podjetje, ki ga kupuje, v uspešno podjetje.

Vmesne finance

Sedma in s tem zadnja investicijska stopnja v življenjskem ciklu tveganega kapitala je povezana s t. i. vmesnimi financami (angl. bridge finance, mezzanine finance). Vmesne finance imajo lastnosti tako dolžniškega kot trajnega kapitala in so bolj podobne obi ajnemu posojilu kot tveganemu kapitalu. Vmesne finance vstopajo v podjetje v zadnji fazi pred prodajo podjetja. Obi ajni asovni horizont do realizacije kapitalskega dobi ka je 2 leti.

4.5.6 Poslovni angeli

Poslovni angeli so previdni ljudje, odli no znajo ocenjevati razli ne situacije in prepoznavati priložnosti. Nikakor jih ne moremo podcenjevati. e so zaslužili dovolj za investiranje, potem prav gotovo niso »tep ki«, ki bi jih lahko vlekli za nos. Od posla, v katerega vlagajo svoja sredstva, as in energijo, pri akujejo predvsem bogato žetev in osebno zadovoljstvo, za kar ves as svojega sodelovanja delajo in se borijo skupaj s podjetnikom, nosilcem poslovne ideje. V partnerstvo ne pristopijo, v kolikor sebe v projektu tako ali druga e ne prepoznajo.

Zavedajo se tveganj in jih dobro poznajo, saj so se z njimi že sre evali na svoji poslovni poti. So lahko udovit vir pravih informacij za podjetnika v razli nih obdobjih poslovanja. Poslovno partnerstvo med podjetnikom in angelom pridobi dodano vrednost zaradi:

· izkušenj angela,

· prakti nega znanja posameznega podro ja, zaradi katerega je angel pravzaprav pristopil,

· ve je objektivnosti in

· širšega pogleda na poslovno priložnost. (www.donos.net)

54

Za razliko od skladov tveganega kapitala poslovni angeli kot vir lastniškega financiranja zbirajo manjše zneske denarja od zasebnih vlagateljev in ga vlagajo v portfelj svojih podjetij. Poslovni angeli vlagajo denar brez posrednika neposredno v podjetje. Glavna prednost angelov je, da poleg kapitala vlagajo tudi svoje znanje, izkušnje, poznanstva, poslovne nasvete in podobno, kar lahko pomembno pripomore k uspešnosti podjetja. Njihov osnovni motiv investiranja je enak kot pri skladih tveganega kapitala, in sicer realizacija kapitalskih dobi kov in umik iz podjetja v dolo enem daljšem asovnem obdobju. Organizirajo se v klube in združenja, katerih osnovni namen je izmenjava informacij o ponudbi in povpraševanju po lastniškem kapitalu.

Angeli financirajo rasto e in dobi konosne podjetniške projekte predvsem v zneskih med najvišjimi možnimi zneski ban nih posojil in zneski, ki že zanimajo sklade tveganega kapitala.

Vrste poslovnih angelov

Poznamo ve delitev poslovnih angelov v posamezne skupine. Naslednja razdelitev poslovnih angelov po vrstah je povzeta po Evansonu (1998).

Korporacijski angeli

Ti izkušeni managerji izhajajo najpogosteje iz velikih podjetij ter se usmerijo v samostojna podjetniška vlaganja. Sami želijo intenzivno sodelovati pri upravljanju podjetja, ki jim zagotavlja tudi novo službo, zato se posvetijo le enemu podjetju. V ZDA razpolagajo s povpre no enim milijonom ameriških dolarjev v gotovini ter vlagajo do 200.000 ameriških dolarjev.

Podjetniški angeli

Je najbolj aktivna oblika investitorjev, ki vlagajo ve je zneske (v ZDA med 200.000 in 500.000 USD). Pogosto so sami uspešni kot podjetniki ter želijo sedaj razpršiti svoje investicije ali razširiti svoj obstoje i posel.

Entuziasti ni angeli

So manj profesionalni kot do sedaj navedeni vlagatelji, vlagajo bolj za hobi ter so po navadi že starejši. Vlagajo manjše zneske (med 10.000 in 200.000 USD v ZDA) v ve je število podjetij, vendar se ne vklju ujejo aktivno v upravljanje podjetja.

55

Mikromanagement angeli

Ti angeli želijo imeti precejšnjo kontrolo nad investicijami, pogosto bolj kot lani uprave kot aktivni udeleženci v podjetju. Vlagajo v najve štiri podjetja hkrati ter jim pomagajo tako z denarjem kot dodatnimi koristmi.

Poklicni (strokovni angeli)

Izhajajo iz podro ij, kjer so do sedaj opravljali svoj poklic (zdravniki, podjetniki, ra unovodje ipd.). Takšni angeli želijo investirati v podjetja, ki izhajajo iz njim znanega podro ja, tako lahko ponudijo strokovno pomo kljub temu, da pogosto nimajo aktivne vloge v podjetju. Vlagajo v ve podjetij hkrati (zneski od 25.000 do 200.000 USD v ZDA) in pogosto poiš ejo dodatne investitorje. (Žugelj et al., 60-61, 2001)

56

Slika 1: Prednosti in slabosti investicij poslovnih angelov

ZNA ILNOSTI ANGELOV

DODATNA VREDNOST

GEOGRAFSKA

RAZPRŠENOST

VE JA PRILAGODLJIVOST
ZNA ILNOSTI INVESTICIJ

MANJŠI ZNESKI

ZA ETNA IN ZGODNJA

FAZA

VSE PANOGE

TUDI ZA NOVE

TEHNOLOGIJE
DODATNE PREDNOSTI

DODATNI VZVODI

BAN NE GARANCIJE

NI VISOKIH PROVIZIJ

PREDNOSTI

POSLOVNI ANGELI

SLABOSTI

MANJŠI DENARNI VLOŽKI
ŽELIJO IMETI BESEDO
PRI UPRAVLJANJU

MOŽNOST »SLABEGA« ANGELA
MANJŠI VPLI

NA NIVOJU DRŽAVE

Vir: (Žugelj et al. 61, 2001)

57

5. ANALIZA ZUNANJIH VIROV FINANCIRANJA V PODJETJU ALPOS d.d

5.1 Poslovni sistem Alpos d.d

Pomembne razvojne prelomnice

Podjetje ALPOS d.d. Šentjur se je razvilo iz majhnega obrtnega podjetja za popravilo poljedelskih strojev. Ustanovljeno je bilo leta 1948. Kasneje se je podjetje preusmerilo k proizvodnji poljedelskih strojev, leta 1956 pa k proizvodnji aluminijastega pohištva. Leta 1957 se je preimenovalo v Tovarno kovinskih izdelkov in opreme ALPOS.

Podjetje se je skozi leta po asi razvijalo in nenehno dopolnjevalo svoj proizvodni program. Med najpomembnejšimi prelomnicami je bilo odprtje proizvodnih linij za izdelavo kovinskih šivnih cevi leta 1975. Proizvodni program pa je bil dopolnjen še z elementi za opremljanje trgovin, proizvodnjo aluminijastih lestev in proizvodnjo orodij.

Zelo intenziven investicijski ciklus je bil od leta 1990 dalje. Leta 1992 je bila zgrajena nova sodobna cevarniška linija, 1994 nova elektrostatska praškasta lakirnica in ekološka pe za obžiganje obešal, nabavljeni so bili številni novi sodobni stroji: varilni robot, CNC krivilke, sodobna ra unalniško vodena linija za rezanje in krivljenje plo evine, avtomatska linija za proizvodnjo polic, posodobljena je bila logistika v skladiš ih in drugo. Med velike in pomembne investicije, realizirane leta 1998, sodi tudi nakup prostorov bivše tovarne EMO – Energetike v ste aju, ki dolgoro no rešuje prostorske in razvojne omejitve proizvodnje na lokaciji, kjer se je Alpos pri el razvijati.

Sedaj je proizvodni program Alposa pretežno naslednji: proizvodnja kovinskih šivnih cevi, proizvodnja orodij, proizvodnja kovinskega pohištva za gospodinjstva in lokale, projektiranje in proizvodnja trgovinske opreme, proizvodnja aluminijastih lestev in zabojnikov, storitve barvanja kovinskih izdelkov in drugega.

Vizija in poslanstvo

Alpos je z zmogljivostmi 350.000 ton proizvodnje šivnih jeklenih cevi sedmi najve ji proizvajalec v Evropi. Položaj Alposa je posebej mo an na trgih jugovzhodne Evrope, kjer imajo najve ji tržni delež, kar je še posebej pomembno zaradi predvidevanj, da bo poraba jekla na teh trgih rasla hitreje kot v državah razvite Evrope. Posebno dobro je umeš ena proizvodnja cevi na Poljskem, saj v njeni bližini stoji industrija, ki je velik porabnik cevi. Pri razvoju cevarstva nameravajo v prihodnosti specializirati proizvodnjo po posameznih lokacijah, uvajati zahtevnejše proizvode in še bolje izkoristiti nekatere sinergijske u inke. Tako bodo v kratkem za eli s proizvodnjo cevi iz nerjavnega jekla, katerih poraba v Evropi mo no naraš a.

Posebno pozornost bodo v prihodnje namenili tudi razvoju orodjarstva, ki je visoko dobi konosna dejavnost Alposa, vendar v celotnem poslovanju predstavlja majhen delež.

V programu aluminijskih izdelkov nameravajo nadaljevati s širitvijo asortimana, pove anjem produktivnosti in širitvijo trga.

58

V skupini Alpos so si v srednjero ni strategiji razvoja zapisali povpre no 20-odstotno letno rast, ki jo nameravajo prese i, ker zaupajo v svoje sodelavce in pripravljenost k hitremu prilagajanju. Z razvojem, ki ga na rtujejo, pa ne bodo v ni emer škodljivo vplivali na okolje, v katerem delujejo. Ravno obratno, verjamejo, da bo pozitivno vplival na razvoj družbe v širšem pomenu.

59

5.2 Bilanca stanja mati ne družbe Alpos d.d.

Tabela 2: Bilanca stanja mati ne družbe Alpos d.d. na dan 31. december 2008

2008 2007 v EUR

SREDSTVA 152.139.747 141.592.944

A. DOLGOR NA SREDSTVA
99.975.868 103.004.875

I. Neopredmetena sredstva in dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
53.707
93.979

1. Dolgoro ne premoženjske pravice
45.812
38.715

5. Dolgoro ne aktivne asovne razmejitve
7.895
55.264

II. Opredmetena osnovna sredstva
33.429.634 39.014.178

1. Zemljiš a in zgradbe
10.270.549 17.063.360

0 a) Zemljiš a
1.979.301
2.322.261

0 b) Zgradbe
8.291.248
14.741.099

2. Proizvajalne naprave in stroji
18.522.839 16.042.634

3. Druge naprave in oprema
4.621.445
5.833.396

4. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
14.801
74.788

0 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
14.801
74.788

III. Naložbene nepremi nine
12.305.640
0

IV. Dolgoro ne finan ne naložbe
54.078.219 63.784.304

1. Dolgoro ne finan ne naložbe, razen posojil 53.954.380 63.563.684 0 a) Delnice in deleži v družbah v skupini

50.252.366 48.835.803

0 ) Druge dolgoro ne finan ne naložbe
3.702.014
14.727.881

2. Dolgoro na posojila
123.839
220.620

0 a) Dolgoro na posojila družbam v skupini

117.899
206.323

0 b) Druga dolgoro na posojila
5.940
14.297

V. Dolgoro ne poslovne terjatve

0
0

VI. Odložene terjatve za davek

108.668
112.414

B. KRATKORO NA SREDSTVA
52.126.566 38.489.080

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
0
1.336.549

II. Zaloge
16.082.435 14.363.253

1. Material
5.416.901
4.753.210

2. Nedokon ana proizvodnja
6.056.896
4.223.528

3. Proizvodi in trgovsko blago
4.608.638
5.386.515

III. Kratkoro ne finan ne naložbe
8.827.795
5.698.889

2. Kratkoro na posojila
8.827.795
5.698.889

0 a) Kratkoro na posojila družbam v skupini 4.524.336
5.515.430

0 b) Kratkoro na posojila drugim
4.303.459
183.459

IV. Kratkoro ne poslovne terjatve
23.689.215 16.518.501

1. Kratkoro ne poslovne terjatve do družb v skupini
9.424.135
9.027.419

2. Kratkoro ne poslovne terjatev do kupcev 13.505.837
6.294.998

3. Kratkoro ne poslovne terjatve do drugih

759.243
1.196.084

V. Denarna sredstva
3.527.121
571.888

C. KRATK. AKTIVNE AS. RAZMEJITVE 37.313
98.989

IZVENBILAN NA EVIDENCA
58.879.291 58.879.291

60

2008 2007 v EUR

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 152.139.747 141.592.944

A. KAPITAL
19.183.033
18.974.404

I. Vpoklicani kapital
6.042.872
6.042.872

II. Kapitalske rezerve
9.906.039
9.906.039

III. Rezerve iz dobi ka
2.918.872
2.814.558

VI. Presežek iz prevrednotenja
0
0

V. Preneseni isti poslovni izid

210.936
0

VI. isti poslovni izid poslovnega leta

104.314
210.935

B. REZERVACIJE IN DOLGORO NE PASIVNE ASOVNE RAZMEJITVE

495.089
511.177

C. DOLGORO NE OBVEZNOSTI
16.807.777
33.439.638

I. Dolgoro ne finan ne obveznosti
15.614.384
32.448.374

II. Dolgoro ne poslovne obveznosti
1.193.393
991.264

III. Odložene obveznosti za davek

0
0

. KRATKORO NE OBVEZNOSTI

115.644.321 88.656.928

I. Obveznosti, vklju ene v skupine za odtujitev
0
0

II. Kratkoro ne finan ne obveznosti
55.384.807
42.473.136

III. Kratkoro ne poslovne obveznosti
60.259.514
46.183.792

D. KRATKORO NE PASIVNE ASOVNE RAZMEJITVE
9.527
10.797

IZVENBILAN NA EVIDENCA
58.879.291
58.879.291

Vir: Letno poro ilo družbe Alpos d.d. in skupine Alpos za leto 2008

Bilanca stanja mati ne družbe Alpos d.d. je sestavljena za poslovno leto 2007 in 2008. Kot vemo, je bilanca stanja najboljši pripomo ek za izkazovanje pravilnega premoženjskega in finan nega položaja podjetja, saj nam prikazuje premoženjsko in finan no zgradbo le-tega. Kljub temu se pri analiziranju bilance stanja sre ujemo z vrsto omejitev, na katere moramo biti še posebej pozorni. Ker bilan ni podatki vsebujejo le tiste dogodke in stanja, ki vplivajo na sredstva in obveznosti, ne vidimo pa sprememb, za katere so že dane vse predispozicije, ki bodo kmalu nastopile, na primer obveznosti po pogodbah, lahko trdimo, da bilan ni podatki niso povsem popolni. Ker bilan ni podatki niso najbolj pregledni in onemogo ajo spoznavanje položaja neposredno, moramo uporabiti relativna števila oziroma kazalnike, ki to omogo ajo. (Koletnik 1997, 201-210)

61

5.3 Spremljanje in ocenjevanje obsega in strukture obveznosti do virov sredstev

Tabela 3: Struktura finan nih virov v podjetju Alpos d.d. v letih 2005-2008 (v EUR)

Leto
2005
2006
2007
2008

Lastniški kapital 44.537.318 19.039.605 19.485.581 19.678.122 Tuji kapital 115.566.587 134.578.593 122.107.363 132.461.625

Celotni kapital
160.103.905
153.618.198
141.592.944
152.139.747

Delež lastniškega kapitala (v %)
28
12
14
13

Delež tujega
kapitala (v %) 72

88
86
87

Vir: Letno poro ilo Alpos d.d. 2008 in www.alpos.si

Pri ocenjevanju strukture obveznosti do virov sredstev se naslanjamo na izra unavanje stopnje kapitalizacije in stopnje zadolženosti. Omogo ata nam takoj oblikovati sodbo o obstoju problemskega položaja.

Stopnja kapitalizacije =
# ( š2 2 3 .) 567 5787

Stopnja kapitalizacije

Stopnja kapitalizacije =
9:.;<=.9>> 9?>.9@:.<A<
= 0,13

0,13

0,13 (v letu 2008)
Podjetje naj ne bi imelo ve kot polovico obveznosti do tujih virov financiranja oziroma stopnja kapitalizacije bi naj bila vsaj 0,5. V nasprotnem primeru je varnost naložbe v takšno podjetje za upnika preve tvegana, kar bi se moralo poznati na ceni tujih virov, ki bi morala biti nesprejemljivo visoka z vidika možnosti za donosno poslovanje.

Stopnja zadolženosti = ^{KLM7 5787}

567 5787

Stopnja zadolženosti

Stopnja zadolženosti = ^9@>.A;9.;>?

9?>.9@:.<A< = 0,87

0,87
0,87 (v letu 2008)
Financiranje poslovanja s pretežno kratkoro nimi viri opozarja praviloma na to, da ima podjetje dokaj resne gospodarske težave. Financiranje s pretežno tujimi viri pa govori o nevarnostih za stabilnost poslovanja takšnega podjetja.

Iz bilance stanja podjetja Alpos d.d. je razvidno, da se to podjetje financira pretežno s kratkoro nimi viri financiranja, kar pa je verjetno v veliki meri posledica gospodarske in

62

finan ne krize v zadnjem obdobju in s tem povezane problematike okrog zagotavljanja absolutne in relativne likvidnosti podjetja.

e bi se podjetje financiralo predvsem z lastnimi viri, bi pomenilo, da se podjetje odreka izkoriš anju finan nega vzvoda in da je v svojem vedenju izjemno konzervativno. Zasledovanje optimalne strukture virov pa kaže na visoko raven uravnavanja finan ne strukture podjetja. (Pu ko 2001, 131-133)

Kratkoro ni in dolgoro ni finan ni položaj podjetja lahko presojamo tudi s pomo jo kazalnikov kratkoro ne in dolgoro ne likvidnosti. Ta kazalnika sta treh stopenj, zlasti pomemben pa je kazalnik tretje stopnje (K3). e je vrednost tega kazalnika 1 ali ve , govorimo o zdravem financiranju oziroma o spoštovanju zlatega bilannega pravila. (Koletnik 1997, 245)

1.) Kazalnik kratkoročne likvidnosti

Kazalnik kratkoročne likvidnosti

Kazalnik kratkoročne likvidnosti (K3) (K3)
(K3) =
R8SžTčU 68TV6K5U (R8UKR. 68TV6K5U) R8UKRS8Sč. SW5. X YZ[

Rp = pasivne asovne razmejitve

K3 =
?>.9>;.?;;
99?.;AA.@>9X:.?>< = 0,45 (v letu 2008)

2.) Kazalnik dolgoročne likvidnosti (K3)

Kazalnik dolgoročne likvidnosti (K3)
Kazalnik dolgoročne likvidnosti (K3) =
RU[7KU]XVS]^S8Sč_T 8T`T85.XVS]^S8Sč.SW5. 6KU]_U 68TV.X`U]S^TXVS]^.KT8MUK5T 7` [S6]S5U_MU

K3 =
9:.9=@.a@@ X9;.=a<.<<<
::.:<?.=;=X 9;.a=>.A@? = 0,31 (v letu 2008)

Kot vidimo iz izra una kazalnikov kratkoro ne in dolgoro ne likvidnosti, sta le-ta pod priporo eno vrednostjo, ki je kot smo že omenili 1 ali ve .

Kazalnik kratkoro ne likvidnosti ima vrednost 0,45. Kazalnik dolgoro ne likvidnosti pa vrednost 0,31.

63

5.4 Dolgoro ne finan ne obveznosti

Priporo eni kontni na rt za gospodarske družbe šteje pod to postavko dolgoro ne izdane menice, dolgoro na posojila, dobljena z izdajo obveznic, dolgoro na posojila, dobljena pri doma ih bankah, dolgoro na posojila, dobljena pri drugih doma ih osebah, dolgoro na posojila, dobljena pri tujih bankah, dolgoro na posojila, dobljena pri drugih tujih osebah, dolgoro ne dobljene vloge doma ih oseb, dolgoro ne dobljene vloge tujih oseb ter druge dolgoro ne finan ne obveznosti. (www.si-revizija.si)

V poslovnem sistemu Alpos je struktura finan nih obveznosti naslednja:

Tabela 4: Dolgoro ne finan ne obveznosti (v EUR)

Dolgoro ne finan ne obveznosti do bank

Druge dolgoro ne finan ne obveznosti

Vir: Letno poro ilo družbe Alpos d.d. za leto 2008

Iz tabele dolgoro nih finan nih obveznosti lahko v primerjavi s tabelo 6, ki sledi v nadaljevanju in prikazuje kratkoro ne finan ne obveznosti, le-te od leta 2007 do leta 2008 strmo narastejo, razberemo, da vrednosti v tabeli 4 pod postavko dolgoro ne finan ne obveznosti v istem obdobju upadejo za ve kot polovico, to neje za 16.833.990 €. Ta porast kratkoro nih finan nih obveznosti lahko med drugim pripisujemo prav tako mo nemu porastu kratkoro nih poslovnih obveznosti do dobaviteljev v istem obdobju.

5.5 Dolgoro ne poslovne obveznosti

Priporo eni kontni na rt za gospodarske družbe razlaga, da pod to postavko spadajo dolgoro ni prejeti predujmi, dolgoro ne prejete varš ine, dolgoro ni krediti domaih dobaviteljev, dolgoro ni krediti tujih dobaviteljev, dolgoro ni dolgovi iz finan nega najema, dolgoro no odložene obveznosti za davke ter druge dolgoro ne poslovne obveznosti. (www.si-revizija.si)

Struktura v poslovnem sistemu Alpos je naslednja:

Postavke
2008
2007

12.323.437 16.154.340

3.290.947 16.294.034

Dolgoro ne finan ne obveznosti
15.614.384
32.448.374

64

Tabela 5: Dolgoro ne poslovne obveznosti družbe Alpos d.d. (v EUR)

Postavka
2008
2007

Dolgoro ne meni ne obveznosti 1.073.393

871.264

Druge dolgoro ne poslovne obveznosti

120.000
120.000

Dolgoro ne poslovne obveznosti
1.193.393
991.264

Vir: Letno poro ilo družbe Alpos d.d. za leto 2008

5.6 Kratkoro ne finan ne obveznosti

Priporo eni kontni na rt za gospodarske družbe šteje pod to postavko kratkoro na posojila, dobljena pri podjetjih v državi, kratkoro na posojila, dobljena pri podjetjih v tujini, kratkoro na posojila, dobljena pri bankah v državi, kratkoro na posojila, dobljena pri bankah v tujini, kratkoro ne izdane obveznice in druge vrednostnice ter kratkoro ne izdane menice. (www.si-revizija.si)

V poslovnem sistemu Alpos je izbrana struktura naslednja:

Tabela 6: Kratkoro ne finan ne obveznosti družbe Alpos d.d. (v EUR)

Postavke
2008
2007

Kratkoro ne finan ne obveznosti do družb v skupini
3.092.600
112.773

Kratkoro ne finan ne obveznosti do bank
50.160.215 40.360.672

Druge kratkoro ne finan ne obveznosti
2.131.992
1.999.691

Kratkoro ne finan ne obveznosti
55.384.807
42.473.136

Vir: Letno poro ilo družbe Alpos d.d. za leto 2008

Iz tabele kratkoro nih finan nih obveznosti je v primerjavi z dolgoro nimi finan nimi obveznosti še bolj razvidno ve je posluževanje kratkoro nih finan nih virov financiranja v strukturi obveznosti do virov sredstev, kar lahko v trenutnih zaostrenih pogojih kreditiranja predstavlja potencialno nevarnost pri zagotavljanju likvidnosti družbe.

65

5.7 Kratkoro ne poslovne obveznosti

Pod to postavko priporo eni kontni na rt za gospodarske družbe šteje kratkoro ne obveznosti do dobaviteljev v državi, kratkoro ne obveznosti do dobaviteljev v tujini, kratkoro ni blagovni krediti, prejeti v državi, kratkoro ni blagovni krediti, prejeti v tujini, ter kratkoro ne obveznosti za nezara unano blago in storitve.(www.si-revizija.si)

V družbi Alpos je struktura kratkoro nih poslovnih obveznosti slede a:

Tabela 7: Kratkoro ne poslovne obveznosti družbe Alpos d.d. (v EUR)

Postavke
2008
2007

Kratkoro ne poslovne obveznosti do družb v skupini
16.277.613 19.271.890

Kratkoro ne poslovne obveznosti do dobaviteljev
33.566.077 19.046.207

Kratkoro ne meni ne obveznosti
1.420.971
0

Kratkoro ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
3.869
173.805

Druge kratkoro ne poslovne obveznosti
8.990.984 7.691.890

Kratkoro ne poslovne obveznosti
60.259.514
46.183.792

Vir: Letno poro ilo družbe Alpos d.d. za leto 2008

Iz tabele lahko razberemo, da je imela družba Alpos d.d. v letu 2007 najve kratkoro nih poslovnih obveznosti do družb v skupini, in sicer 19.271.890 €, v letu 2008 pa najve kratkoro nih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, ti so znašali 33.566.077 €. Mo an porast kratkoro nih poslovnih obveznosti do dobaviteljev od 19.046.207 € v letu 2007 pa do 33.566.077 € v letu 2008 lahko med drugim pripisujemo tudi likvidnostnim težavam podjetja, še posebno v tem obdobju gospodarske oziroma finan ne krize v letu 2009, ko je tudi Slovenija sode po negativni gospodarski rasti uradno prešla v recesijo. Vemo da je v tem obdobju kreditna politika poslovnih bank do gospodarskih subjektov zadržana oziroma, e re emo druga e, posojila v obliki kreditov so zelo omejena, kar pa je lahko za nekatera podjetja usodno, kar se ti e samega poslovanja oziroma upravljanja likvidnosti podjetja.

66

6. SKLEP

Finan no poslovanje pomeni zagotavljati finan na sredstva, upravljati finan na sredstva in njihove vire ter razporejati vire finan nih sredstev z namenom zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti. Zelo pomembno je pravilno razporejanje virov finan nih sredstev, saj pri uspešnem poslovanju podjetja zelo pomembno vlogo igra prav pravilna struktura virov financiranja. Pravilo, ki odlo ilno vpliva na oblikovanje razmerja med tujimi in lastnimi sredstvi oziroma med zunanjimi in notranjimi viri financiranja je, da morajo biti lastna sredstva temelj financiranja. Dodatna pravila, ki tega še dopolnjujejo pa pravijo: dolgoro ne naložbe je treba financirati pretežno z lastnimi sredstvi, uporabljati lastna sredstva, kadar je tveganje veliko ter z lastnimi sredstvi zagotoviti stopnjo razvoja podjetja.

Trg finan nih storitev se drasti no spreminja in z veliko hitrostjo razvija. Po letu 2010 bodo finan ne institucije uporabljale druga ne razrede sredstev, delale z druganimi strankami in ustvarjale prihodke v drugih regijah. Vse to podjetja prisiljuje, da so v neprestanem zagonu in razvoju. Tako je za njih bolje, da so korak pred asom, kot pa da za

asom zaostajajo. Tista podjetja, ki »spijo« oziroma niso inovativna in ne spremljajo vseh ugodnosti in s tem razli nih možnosti financiranja tako na trgu denarja kot tudi na trgu kapitala, se lahko slej kot prej znajdejo v zelo nezavidljivem položaju. Vemo, da so dobra tista podjetja, ki imajo jasno zastavljeno vizijo in strategijo poslovanja v prihodnosti. Za to pa so potrebna natan na na rtovanja oziroma planiranja denarnih tokov pri poslovanju in denarnih tokov pri financiranju. S tem in s poznavanjem delovanja finan nih trgov pa se za podjetja zmanjšujejo tudi tveganja, ki nenehno nastopajo pri samem financiranju.

Vemo, da je s finan nim planom predvideno, kako in katera potrebna finan na sredstva bo podjetje nabavljalo. S tem razumemo ukrepanje za pove anje likvidnosti sredstev v dolo enem podjetju. Finan no odlo anje zahteva presojanje (diskontiranega) pozitivnega denarnega toka ob upoštevanju zahtevanega donosa, obvladovanje tveganja, doseganje potrebne likvidnosti in pla ilne sposobnosti, odlo anje o velikosti, sestavi in dinamiki naložb sredstev ter virov financiranja ter njihovi ceni.

V aplikativnem delu diplomske naloge lahko razberemo, da prou evano podjetje Alpos d.d. uporablja za financiranje tako notranje kot tudi zunanje vire financiranja. Res je, da se podjetje v ve ini poslužuje zunanjih virov financiranja, kar pa še ne pomeni resnejših težav poslovanja v prihodnosti. e bo podjetje kot skupina povezanih podjetij delovalo s pozitivnim denarnim tokom še nadalje in skrbelo predvsem za pravilno razporejanje finan nih sredstev in s tem povezano plailno sposobnostjo, bo lahko v ugodnejših asih, ki po trenutni recesiji vsekakor sledijo, glede na njihovo inovativnost ter mo no internacionalizacijo mo no izboljšalo svoje finan no stanje.

67

7. POVZETEK

Finan na funkcija je podvržena stihiji tržnega okolja, v katerem podjetja delujejo ter stihiji neenakomernega pritekanja in odtekanja denarja v podjetje oziroma iz njega. e pa želimo dose i postavljene cilje poslovne politike, ne smemo finan ne funkcije prepustiti stihiji, ampak jo moramo uravnavati, usmerjati. Vsi ukrepi, ki se jih lotevamo zato, da bi usmerjali finan no funkcijo in tako dosegli dolo ene finan ne cilje, pa tvorijo finan no politiko. Finan na politika ima torej svoje podro je delovanja, svoje cilje in instrumente. Cilji finan ne politike se v literaturi in praksi tržnega gospodarstva postavljajo razli no, vendar se v tej zvezi govori predvsem o rentabilnosti in likvidnosti. Pogosto se pojavljajo tudi vprašanja kaj je prvi cilj finan ne politike, ali rentabilnost ali likvidnost. Prevladuje tisto stališ e, ki je tudi najrealnejše, pravi pa, da morata biti likvidnost in rentabilnost kot cilja finan ne politike v ravnotežju. Rentabilnost in likvidnost sta namre v dolo enem nasprotju.

Poslovne finance predstavljajo aktivnosti za pridobivanje potrebnih finan nih sredstev in aktivnosti, povezane z upravljanjem finan nih sredstev. Povezane so z drugimi podro ji v podjetju, predvsem z ra unovodstvom, proizvodnjo in trženjem. Lahko trdimo, da so finance tiste, ki povezujejo vsa poslovna podro ja in da imajo vse poslovne odlo itve na vseh podro jih poslovanja finan ne posledice. Finan ni oddelek mora te posledice spremljati in posredovati povratne informacije drugim delom podjetja.

Pomen poslovnih financ se je v zadnjih desetletjih spremenil. Neko je bil omejen zgolj na pridobivanje zadostnega obsega finan nih sredstev po im nižji ceni in želeni ro ni strukturi oziroma druga e re eno finan ne odlo itve. S prenosom analiti nega instrumentarija iz drugih podro ij se je hitro razvijala tudi finan na teorija in tudi poslovne finance, ki so se razširile tudi na podro je upravljanja s kratkoro nimi in dolgoro nimi naložbami podjetja, kar imenujemo investicijske odlo itve.

Pri financiranju mora podjetje še posebej paziti na pravila vodoravne in navpi ne finan ne strukture. Še posebej je pomembno omeniti zlato bilan no pravilo, ki pravi, da mora podjetje kratkoro ne investicije financirati s kratkoro nimi viri sredstev, dolgoro ne investicije pa z dolgoro nimi viri sredstev.

Podjetje ima pri financiranju svojega poslovanja veliko razli nih možnosti kako priti do finan nih sredstev in katera sredstva uporabiti za financiranje podjetja. Prosto lahko izbira med notranjimi in zunanjimi viri financiranja.

Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljen dobi ek in amortizacijo, katere se kot vir financiranja lahko koristi le tisti del, ki se je s procesom vnov evanja terjatev preoblikoval v denar.

Med zunanje vire financiranja prištevamo kapitalske vložke, ki so lahko v obliki navadnih delnic, prednostnih delnic in nakupnih bonov. Sledijo obveznice, ki so razli nih vrst, in sicer: zamenljive obveznice, brezkuponske obveznice, obveznice z nakupnim bonom, obveznice s spremenljivo obrestno mero in indeksne obveznice. Podjetje lahko najema kredite, ki so razli nih ro nosti, in sicer dolgoro ni ter kratkoro ni. Med obi ajne zunanje vire financiranja sodijo še subvencije, ki jih lahko podjetje prejema npr. od države.

Med posebne oblike zunanjega financiranja pa sodijo zakup oziroma leasing, faktoring, franšizing, tvegani kapital in pa financiranje s pomo jo poslovnih angelov. Leasing je

68

oblika financiranja, ki ni niti prodaja niti najem, delno pa vsebuje elemente obojega. Finan ni leasing je zelo podoben prodaji, medtem ko je operativni leasing bolj podoben najemu.

Faktoring je finan no orodje, ki nudi odpravljanje tveganj v finan nem poslovanju, u inkovitejše upravljanje s terjatvami in izboljšanje finan ne likvidnosti. Posebej primeren je za majhna, srednje velika in hitro rasto a podjetja.

Franšizing je pri nas še relativno mlad, je pa pogodbeno razmerje, v katerem dajalec franšizinga (franšizor) pridobitelju franšizinga (franšiziju) odstopi pravico do uporabe zaš itenih konkuren nih prednosti, ki jih je sam razvil. Tako podjetje relativno poceni pridobi odjemalce in potrebno znanje.

Tvegani kapital za investitorja predstavlja veliko tveganje, saj vsako podjetje še posebej v prvih obdobjih delovanja ne more dose i visokega donosa, ki ga zahteva investitor. V za etnih fazah, ko podjetje še ne more pridobiti drugih virov, je tvegani kapital lahko pomemben vir financiranja.

Poslovni angeli od posla, v katerega vlagajo svoja sredstva, as in energijo, pri akujejo bogato žetev in osebno zadovoljstvo, za kar ves as svojega sodelovanja delajo in se borijo skupaj s podjetnikom, nosilcem poslovne ideje. Glavna prednost tega na ina financiranja je, da poleg kapitala vlagajo tudi svoje znanje, izkušnje, poznanstva, poslovne nasvete in podobno, kar lahko pomembno pripomore k uspešnosti podjetja.

V aplikativnem delu diplomske naloge lahko razberemo, da prou evano podjetje Alpos d.d. uporablja za financiranje tako notranje kot tudi zunanje vire financiranja. Res je, da se podjetje v ve ini poslužuje zunanjih virov financiranja, kar pa še ne pomeni resnejših težav poslovanja podjetja v prihodnosti.

Klju ne besede: financiranje podjetja, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, posebne oblike zunanjega financiranja, struktura virov financiranja, Alpos d.d..

69

ABSTRACT

A financial function is subjected to blind elemental forces of a market environment where companies operate and to blind elemental forces of disproportionate inflow and outflow of money in or out of a company. But if we want to achieve set goals of a business policy, we must not leave the financial function to blind elemental forces, but we need to regulate it, direct it. All measures taken with the intention of directing the financial function and thus reaching certain financial goals constitute a financial policy. A financial policy has its own field of operation, its goals and instruments.

The goals of a financial policy are set differently in the literature and in the practices of a market economy, but are mostly referred to with regard to profitability and liquidity. There are frequent questions about what the first goal of the financial policy is, or profitability and liquidity. The position which is the most realistic prevails, but it says that liquidity and profitability as the goals of the financial policy need to be in harmony. Profitability and liquidity are, that is to say, in a certain contrast.

Business finances are activities through which the necessary funds are raised and activities connected to the management of these funds. They are connected to other fields in a company, especially the accountancy, production and marketing. We can say that finances represent the link between all business areas and that all business decisions on all fields of business operations have financial consequences. The financial department needs to be aware of these consequences and provide feedback to other parts of the company.

The importance of business finances has changed in the last decades. It used to be limited only to raising a sufficient volume of funds at the lowest price possible and generating a desired manual structure or in other words a financial decision. By bringing in analytical instruments from other fields, the financial theory as well as business finances were evolving quickly. Business finances have expanded also into the field of the short- and long-term investment management of the company, called investment decisions.

At financing, the company has to pay special attention to the rules of horizontal and vertical financial structure. The golden rule of balance sheet has to be especially mentioned here stating that a company has to finance its short-term investments by short-term sources of finance and long-term investments by long-term sources of finance.

At financing its business operations, the company has many different options of how to raise funds and which funds to use to finance the company. It can freely choose between internal and external sources of financing.

Undivided profits and amortization are counted as internal sources of finance whereby only the part transformed into money by realizing claims can be used as a source of finance. Capital investments are counted as external sources of finance, and they can be ordinary shares, preference shares or warrants. Next in line are bonds of different kinds, i.e. convertible bonds, zero coupon bonds, bonds with warrants, floating rate bonds and index bonds. A company can take out loans of various maturities, long-term or short-term. The usual external sources of finance also include subsidies which a company can receive from the state for example.

Special forms of external financing include leasing, factoring, franchising, risk capital and financing through business angels. Leasing is a form of financing which is neither a sale

70

nor a lease, but it involves the elements of both. Financial leasing is very similar to a sale, while an operating leasing is more like a lease.

Factoring is a financial tool with which you can suppress risks in financial business operations, more efficiently manage the claims and improve financial liquidity. It is especially convenient for small, middle-sized and fast growing companies.

Franchising is relatively new in Slovenia. In this contractual relationship, the provider of a franchise (franchisor) grants the acquirer of the franchise (franchisee) the right to use the licensed competitive advantages developed by him. A company can thus win customers and the needed knowledge relatively cheaply.

Risk capital represents a huge risk for an investor because every company cannot produce a high return on equity demanded by the investor, especially in the first stages of its business. In the initial stages, when the company cannot get any other sources of finance, risk capital can represent an important source of finance.

Business angels expect to reap a bountiful harvest and find personal satisfaction from the business in which their funds, time and energy are invested. This is what they work for and struggle for together with the businessman who is also a holder of a business idea. The main advantage of this type of financing is that, besides capital, knowledge, experiences, acquaintanceship, business advising and similar are invested in the company which can help achieving greater success of the company.

In the practical part of my diploma thesis you can see that the company Alpos d.d. uses internal as well as external sources of finance for its financing. The company does indeed mostly use external sources of finance, but that does not mean it will have any graver difficulties with its financing in the future.

Key words: company financing, internal sources of finance, external sources of finance, special forms of external financing, the structure of sources of finance, Alpos d.d.

71

8. LITERATURA

1. Bajt, Aleksander. 1958. Politi na ekonomija (kapitalizma). Gospodarski vestnik:

Ljubljana.

2. Berk, A., I. Lon arski, P. Zajc. 2006. Poslovne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

3. Bobek, Dušan. 1992. Finan ni trg. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

4. Brigham, F. Eugene and Houston F. Joel. 1998. Fundamentals of financial management,

Eight edition. Orlando: The Dryden Press.

5. Busse, F. J. 1996. Grundlagen der betrieblichen Finanzwirtschatz, 4. Auflage. R.

Oldenburg Verlag Muenchen/Wien.

6. Crnkovi , Rudi. 1976. Denar in kredit v organizaciji združenega dela. Založba obzorja

Maribor.

7. Crnkovi , Rudi. 1992. Gospodarske finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

8. dr. Kralj, Janko in dr. Leon Repovž. 1980. Finan no upravljanje organizacij združenega

Dela. TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana.

9. Duhovnik, Meta. 1995. Dolgoro no financiranje podjetja z vrednostnimi papirji.

Ljubljana: Zveza ra unovodij, finan nikov in revizorjev Slovenije.

10. Filipi , Drago in Franjo Mlinari . 1999. Temelji podjetniških financ (zapiski

predavanj). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

11. Filipi , Drago in Tanja Markovi -Hribernik. 2000. Osnove financ (zapiski predavanj).

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

12. Koletnik, Franc. 1997. Analiziranje ra unovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

13. Letno poro ilo družbe Alpos d.d. in skupine Alpos za leto 2008. 2009. Print: Eurograf.

14. Mramor, Dušan. 1991. Finan na politika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

15. Mramor, Dušan. Uvod v poslovne finance. 1993. Ljubljana: Gospodarski vestnik

16. Pokorn, Jože. 1967. Denar in kredit v narodnem gospodarstvu. Cankarjeva založba v

Ljubljani.

72

17. Prohaska Z. 1990. Nacionalni trgi in mednarodni trgi kapitala. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

18. Pu ko, Danijel. 2001. Analiza in na rtovanje poslovanja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

19. Repovž, Leon in Jožko Peterlin. 1998. Financiranje. Koper: Visoka šola za

management.

20. Ronstadt, Robert C. 1988. Enterpreneurial Finance: Taking Control of Your Financial

Decision Making. Dana Point, CA: Lord Publishing.

21. S. Osteryoung Jerome, L. Newman Derek, G. Davies Leslie. 1997. Small firm finance

and enterpreneurial perspective. USA, The Dryden Press.

22. Samuelson, Paul A., and William D. Nordhaus. 2002. Ekonomija. Ljubljana: GV

Založba d.o.o.

23. Schneider, Wilfried. 1996. Gospodarsko poslovanje 3. Ljubljana: Obzorja.

24. Stupica, Mateja. 2005. Denar, denar, denar. Lesce: Legat.

25. Veselinovi , Draško. 2003. Denar, ban ništvo in vrednostni papirji. Visoka strokovna

šola za podjetništvo Piran.

26. Vodopija, Davorka. 2005. Financiranje podjetja X. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta; diplomska naloga.

27. Vu kovi , Miloš. 1960. Bankarstvo, organizacija i poslovanja banaka. Univerzitet u

Beogradu, Nau na knjiga, Beograd.

28. Žugelj, D., P. Penca, N. Slavni , B. Žunec, J. Vadnjal. 2001. Tvegani kapital: si upate tvegati?

Ljubljana: Lisac & Lisac.

73

9. VIRI

1. Abanka Vipa d.d. 2009. Dolgoro ni kredit. [online]. Dostopno na: http://www.abanka.si

/sys/cmspage.aspx?MapaId=159

2. Alpos.si. 2008. Letno poro ilo 2005. [online]. Dostopno na: http:// www .alpos .si/ de

fault.asp?id=1651

3. Alpos.si. 2008. Letno poro ilo 2006. [online]. Dostopno na: http://www. alpos. si/defa

ult.asp?id=2184

4. Cekin.si. 2009. Slovar. [online]. Dostopno na: http://cekin.si/clanek/slovar/kreditna

sposobnost.html?char=K

5. Debeljak, Žiga. 2001. Kako dolo iti optimalno kapitalsko sestavo podjetja? [online].

Dostopno na: http://www.finance.si/3575 [18.03.2001].

6. Donos. 2009. Kdo so poslovni angeli? [online]. Dostopno na: http://www.donos.net

/client/index.php?table=articles&ID=499 [31.05.2007]

7. dr. Jožko Peterlin. 2002. Rokovna pogodba – orodje finan ne politike. [online].

Dostopno na: http://www.si-revizija.si/publikacije/kratka_vsebina/08_lk_reviz.html

8. Ljubljanska borza d.d.. 2009. Slovar borznih izrazov. [online]. Dostopno na:

http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=791&crka=O&sid=J8Miu63LUJTKRDtS

9. NLB. 2009. Odkup terjatev – faktoring. [online]. Dostopno na: http://www.nlb.si/?

10. Poslovni-bazar.si. 2009. Franšizing. [online]. Dostopno na: http://www.poslovni

bazar.si/index.php?mod=articles&article=1030&highlite=fran%C5%A1izing

[08.07.2008]

11. RTVSLO. 2008. Vlada predlagala subvencije za podjetja. [online]. Dostopno na:

http://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-predlagala-subvencije-za-podjetja/95493

[24.12.2008]

12. Slovenski inštitut za revizijo. 2009. [online]. Dostopno na: http://www.si- revizija.si/ p

ublikacije /srs/kontni_okviri/prip_kontni_nac_gd.pdf [05.04.2002]

13. STA. 2009. Vlada podaljšala subvencioniranje krajšega delovnega asa. [online].

Dostopno na: http://www.sta.si/vest.php?id=1401800 [17.06.2009]

14. Zakonodaja. 2008. 176. len – navadne in prednostne delnice – 2008. [online].

Dostopno na: http://www.zakonodaja.com/zakoni/vi/1/1/zgd_1/cleni/176.clen/176.clen

[08.05.2008].

74

Slika 1: Prednosti in slabosti investicij poslovnih angelov …………………………………………. 56

Tabela 1: Razlike med finan nim in operativnim leasingom ………………………………………. 44
Tabela 2: Bilanca stanja mati ne družbe Alpos d.d. na dan 31. december 2008 ……………. 59
Tabela 3: Struktura finan nih virov v podjetju Alpos d.d. v letih 2005-2008 (v EUR) …… 61
Tabela 4: Dolgoro ne finan ne obveznosti (v EUR)………………………………………………….. 63
Tabela 5: Dolgoro ne poslovne obveznosti družbe Alpos d.d. (v EUR) ………………………. 64
Tabela 6: Kratkoro ne finan ne obveznosti družbe Alpos d.d. (v EUR) ………………………. 64
Tabela 7: Kratkoro ne poslovne obveznosti družbe Alpos d.d. (v EUR) ……………………… 65

10. Seznam slik in tabel