Več kot očitno je torej, da banke ne morejo ali ne želijo podpreti slovenskih podjetij. Tista, ki imajo to možnost, pa se raje zadolžujejo v tujini. Podjetje iz avtomobilske industrije Hella Saturnus Slovenija, ki je lani ustvarilo 244 milijonov evrov prihodkov, pripada nemški skupini Hella. Kljub temu da sodi po oceni Bonitetne hiše i med tri odstotke podjetij z najboljšo bonitetno oceno, se ne zadolžuje v Sloveniji, temveč črpa sredstva iz kreditne linije skupine. Podobno velja tudi za največjega spletnega trgovca Mimovrste, ki se zadolžuje s pomočjo lastnika Netretail Holding.

»Če ti gre tako dobro, da sredstev ne potrebuješ, potem ti jih bomo ponudili, če ne, pa ne,« je karikiral obnašanje bank Aleksander Valentin, direktor Hotela Mons, ki opaža, da imajo še največ razumevanja za hotelirsko panogo banke z italijanskimi lastniki. »Pri zadnjih pogovorih z bankami se je izkazalo, da so banke v avstrijski lasti popolnoma nezainteresirane podpreti hotel, slovenskih bank pa se že vnaprej izogibamo,« je dejal in pojasnil, da je dostop do denarja za projekte, ki bi omogočili povečanje konkurenčnosti, izredno težak tako v hotelirstvu kot tudi drugih panogah. Banke so v letošnjem prvem polletju zavrnile kar 58,3 odstotka prošenj za posojila za vlaganja in 30,6 odstotka prošenj za posojila za tekoče poslovanje. Precej bolj pripravljene so za pogovore o prestrukturiranju dolga, saj je bilo pri teh neuspešnih le 7,4 odstotka podjetij.

Že zdaj je jasno, da kreditnega krča ne bosta rešili ne dokapitalizacija bank ne Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). V Unicredit banki opozarjajo, da je sanacija bančnega sistema pomembna za ustrezno podpiranje gospodarstva, vendar opozarjajo, da je to samo potreben pogoj, ki sam po sebi ne zadošča za krepitev posojilne dejavnosti. »Povečanje števila podjetij s slabšo boniteto, njihova prezadolženost, pomanjkanje gospodarske rasti in s tem povezano pomanjkanje ustreznih investicij, ki bi izpolnjevale običajne bančne kriterije, so še vedno glavni razlogi, da se tudi v prihodnje pričakuje nadaljevanje upadanja obsega posojil podjetjem,« so poudarili. Za bistveno spremembo se mora končati obdobje gospodarske negotovosti, pritrjujejo v NLB, kjer so prepričani, da morajo podjetniki ponovno postati vizionarji in gonilo ekonomskega razvoja. »Dober poslovni projekt z zdravimi finančnimi parametri bo v NLB vedno dobrodošel in ga bomo z veseljem finančno podprli, pred ali po prenosu slabih terjatev na DUTB.« A očitno je vse manj podjetij, ki bi s takšnimi projekti trkali na vrata NLB ali večine drugih bank.