Viri financiranja
Za investiranje v razvoj podjetja mora imeti podjetje jasno zastavljeno vizijo, konkretno opredeljene kratkoročne in dolgoročne cilje ter izdelano oceno tveganja, z več opcijskimi rešitvami v različno tveganih poslovnih situacijah.
Možni viri pomoči za podjetja so različni glede na življenjski cikel podjetja. Za grafični prikaz kliknite tukaj
Vire financiranja lahko razdelimo v dve osnovni skupini:
Pri lastniškem financiranju vlagatelj dobi za zameno lastniški delež in deli usodo uspeha ali neuspeha naložbe. To pomeni, da dobijo vlagatelji sredstva povrnjena le v primeru rasti ali dobičkonosnosti podjetja. V primeru propada podjetja pa to pomeni izgubo za vlagatelje. Lastniški kapital torej za razliko od dolžniškega nosi tveganje uspeha ali neuspeha podjetniškega projekta.
Znani viri financiranja podjetij v Sloveniji so:
- bančni viri (kratkoročna in dolgoročna posojila),
- javni viri (javni razpisi, subvencije, druge državne pomoči),
- rizični kapital (skladi in družbe tveganega kapitala, poslovni angeli),
- faktoring (z zavarovanjem ali brez zavarovanja terjatev),
- leasing (finančni ali operativni leasing),
- drugi viri (evropska sredstva).
Preberite tudi:
Zavarovanje terjatev kot ukrep proti finančni nedisciplini
Zaradi trenutne gospodarske krize je v gospodarskem prostoru zelo razširjena plačilna nedisciplina. Vse več je dolžnikov, ki skušajo privarčevati na račun neplačila oziroma zmanjšanega plačila svojih dolgov, s tem pa trpi likvidnost in posledično tudi konkurenčnost njihovih upnikov.
V večini primerov bo lahko družba na podlagi sklenjene pogodbe sopogodbeniku (dolžniku) izdala račun. Obstajajo pa primeri, ko računa ni dovoljeno izdati, ker ne gre za prodajo blaga ali opravo storitve (npr. dogovor o plačilu odškodnine, pogodbene kazni ipd.). V takih primerih je več kot priporočljivo, da se pogodba sklene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa,ki se šteje za verodostojno listino, enako kot račun. Na njegovi podlagi je mogoče neposredno predlagati izvršbo in se s tem izogniti sodnemu (pravdnemu) postopku za dokazovanje obstoja terjatve.
Najboljši način za odpravo tveganj, povezanih s finančno nedisciplino, je učinkovito upravljanje s terjatvami, kamor spada tudi ustrezno zavarovanje le-teh. Najbolj tipične oblike zavarovanj terjatev, s katerimi ste lahko glede realizacije plačila vašega dolžnika precej bolje zavarovani:
Najvarnejši način poslovanja je avansno plačevanje, vendar pa je možnost tovrstnega poslovanja odvisna predvsem od pogajalske moči pogodbenih strank. V kolikor se zahteve po avansnem plačilu ne da uveljaviti, vsekakor predlagamo eno izmed zgoraj navedenih oblik zavarovanja terjatev.
Uporabni napotki za raziskovalce, podjetnike in tiste, ki se v podjetništvo šele podajajo Vse kar morate vedeti o virih financiranja za zagon in razvoj podjetja 1 Uporabni napotki za raziskovalce, podjetnike in tiste, ki se v podjetništvo šele podajajo »Vse kar morate vedeti o virih financiranja za zagon in razvoj podjetja« Projekt: INNOVATION 2020 Izvajalec aktivnosti: IRP, Inštitut za raziskovanje podjetništva Pripravil: IRP, Inštitut za raziskovanje podjetništva Program evropskega teritorialnega sodelovanja Operativni program Slovenija – Avstrija 2007 – 2013 Za vsebino dokumenta je odgovoren IRP, Inštitut za raziskovanje podjetništva in v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske unije.« Maribor, november 2011 2 KAZALO VSEBINE UVOD …………………………………………………………………………………………………………………………3 1. VIRI FINACIRANJA PODJETIJ ……………………………………………………………………………………6 1.1. Dolžniški viri financiranja podjetja…………………………………………………………………….7 1.1.1. Faktoring…………………………………………………………………………………………………7 1.1.2. Leasing ……………………………………………………………………………………………………9 1.2. Lastniški viri financiranja podjetja ……………………………………………………………………9 2. TVEGANI KAPITAL………………………………………………………………………………………………..12 2.1. Financiranje s tveganim kapitalom………………………………………………………………….12 2.2. Skladi tveganega kapitala ………………………………………………………………………………13 3. SKLADI IN NALOŽBE TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI………………………………………….14 4. POSLOVNI ANGELI ……………………………………………………………………………………………….22 4.1. Poslovni angeli v Sloveniji ………………………………………………………………………………22 5. UKREPI ZA PODPORO ZA ZAGON IN RAZVOJ PODJETIJ …………………………………………….23 5.1. Vavčerski sistem podpore rasti in razvoju in vavčersko usposabljanje …………………23 5.2. Sredstva za zagon podjetja – Javni razpis P2 – za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (P2) …………………………………………………………..24 5.3. Produkt P1 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere ……..25 5.4. VALOR – spodbujanje procesa komercializacije znanja………………………………………25 5.5. Razvojni centri slovenskega gospodarstva ……………………………………………………….25 5.6. Lastniško financiranje – tvegani kapital, mezzanin krediti ………………………………….26 5.7. Dodeljevanje finančnih spodbud za tuje neposredne investicije (Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011)………..26 5.8. Razvojni centri slovenskega gospodarstva ……………………………………………………….26 5.9. Podpora reševanju in prestrukturiranju podjetij……………………………………………….26 5.10. Subvencija za samozaposlitev …………………………………………………………………….27 5.11. Start up kredit Nove KBM …………………………………………………………………………..28 6. KONTAKTNI PODATKI INSTITUCIJ VIROV FINANCIRANJA V RS……………………………………29 7. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA…………………………………………………………………………31 KAZALO SLIK IN TABEL Slika 1: Ključni izzivi slovenskih in evropskih podjetij………………………………………………………..5 Slika 2: Proces faktoringa……………………………………………………………………………………………8 Slika 3: Oblike lastniškega financiranja podjetij …………………………………………………………10 Slika 4: Temeljni viri financiranja v razvoju MSP podjetij……………………………………………11 Slika 5: Struktura sklada tveganega kapitala………………………………………………………………13 Slika 6: Tabela finančnih ukrepov MG za podporo podjetjem glede posamezne faze razvoja podjetja………………………………………………………………………………………………………..23 3 UVOD Večina podjetij se v današnjem času, ki ga je zaznamovala nedavna gospodarska kriza, bojuje za obstanek na trgu. Gospodarske in socialne spremembe ter vsesplošen tehnološki napredek pred podjetja predstavljajo velik izziv, kako se nanje odzvati za uspešen preboj med globalno konkurenco. Vse te spremembe se med drugim odražajo tudi v financiranju podjetij. Dostop do finančnih virov je eden najpomembnejših izzivov za nastanek, preživetje in uspešno rast malih in srednje velikih podjetij (MSP), še posebej tistih, katerih proizvodi oziroma način poslovanja je zelo inovativen. Izziv zagotavljanja finančnih virov se je za MSP v Sloveniji in tudi Evropski uniji z nastopom finančne in gospodarske krize močno otežil, saj so utrpela dvojni šok: drastičen upad povpraševanja po izdelkih oziroma storitvah in vzporedno zaostrovanje kreditnih pogojev bančnega sektorja, kar je močno vplivalo na njihove denarne tokove. V ekonomski politiki držav so MSP v zadnjih letih pridobila pomen in so tudi v nekriznih časih deležna posebnih ukrepov in programov za preživetje, rast in razvoj, ki so se v času finančne in gospodarske krize še okrepili. Na nastalo okoliščino so se tako aktivno odzvale vlade držav EU in tudi drugih držav po svetu, ki jih je prizadela globalna kriza, ter sprejele različne ukrepe, da bi omilile negativne učinke krize. V okviru prispevka smo se osredotočili na izzive MSP in vlad, povezanih z zagotavljanjem finančnih virov in pogojev za preživetje MSP, njihov nadaljnji razvoj in uspešno rast, kakor tudi ustreznih ukrepov in oblik pomoči držav za prestrukturiranje manj inovativnih podjetij v inovativna. Dostop do finančnih virov je eden najpomembnejših izzivov za nastanek, preživetje in uspešno rast malih in srednje velikih podjetij (MSP), še posebej tistih, katerih proizvodi oziroma način poslovanja je zelo inovativen. Izziv zagotavljanja finančnih virov se je za MSP v Sloveniji in tudi Evropski uniji z nastopom finančne in gospodarske krize močno otežil, saj so utrpela dvojni šok: drastičen upad povpraševanja po izdelkih oziroma storitvah in vzporedno zaostrovanje kreditnih pogojev bančnega sektorja, kar je močno vplivalo na njihove denarne tokove. Trenutna globalna kriza je še posebej močno prizadela MSP, saj so bistveno bolj ranljiva od velikih podjetij, kar lahko pripišemo naslednjim razlogom (OECD, 2009): bistveno težje zmanjšajo število zaposlenih; njihova poslovna dejavnost je manj razpršena (diverzificirana); imajo šibko finančno strukturo (relativno majhen delež kapitala v virih financiranja); imajo v povprečju nižjo kreditno boniteto; so v večji meri odvisna od bančnih kreditov in imajo manj različnih možnosti za dostop do finančnih virov. Ker imajo mala in srednje velika podjetja manj možnosti za dostop do virov financiranja kot velika podjetja, so le-ta zelo odvisna od dostopnosti zunanjega financiranja s strani bančnega sektorja, ki se je z nastopom kreditnega krča močno otežilo. V času gospodarske krize so banke namreč manj pripravljene sprejemati visoka tveganja in se bojijo morebitnih stečajev podjetij, zato so izjemno previdne glede posojanja svojega denarja, kar posledično povzroči dvig obrestnih mer za posojila. 4 Ne glede na dejstvo, da so se v času krize močno znižale referenčne obrestne mere, ki jih določajo centralne banke, so se ob kreditnem krču stroški financiranja za posojilojemalce povečali. Dodatno oviro za dostop do posojil za MSP predstavlja visoka informacijska asimetrija med podjetji in bankami glede trenutnega in prihodnjega poslovanja podjetij, zaradi katere banke dodatno zvišajo obrestno mero oziroma celo zavrnejo kreditiranje, če podjetja nimajo dovolj kakovostnih zavarovanj. MSP so velikokrat vključena tudi v vrednostne verige na način, da so odvisna od velikih podjetij in na ta način v podrejenem položaju, kar jih lahko zaradi krize v velikih podjetjih pripelje v zelo nezavidljiv položaj. V Sloveniji smo tako na primer priča zelo negativnim učinkom krize velikih podjetij na mala podjetja v panogi gradbeništvo. Kljub krizi vsa MSP niso občutila problemov, povezanih z dostopom do virov financiranja. Zaradi močnega znižanja povpraševanja po izdelkih oziroma storitvah podjetij so mnoga podjetja opustila svoje investicijske načrte ter zaradi tega tudi niso povpraševala po bančnih posojilih. Raziskava Evropske centralne banke (ECB) iz oktobra 2009 (ECB, 2009a) kaže, da je okrog 50 % bank udeleženih v raziskavi poudarilo, da ne opažajo večje spremembe obsega povpraševanja po kreditih oziroma kreditnih linijah s strani podjetij v primerjavi s predhodnim četrtletjem. Ta ugotovitev prav tako velja za drugo četrtletje 2009 in se nanaša tako na financiranje MSP kot tudi velikih podjetij. Ugotovitve omenjene raziskave med bankami je potrdila tudi raziskava iste inštitucije med MSP na temo dostopa do virov financiranja. Okoli polovica MSP iz evro območja ni zaznala večje spremembe v potrebnem obsegu zunanjih finančnih virov, tako v prvi kot tudi v drugi polovici leta 2009 (ECB, 2009b in ECB, 2010). Raziskavi ugotavljata, da je največji problem, s katerim se soočajo MSP v evro območju, povezan s prodajo izdelkov in storitev (27 % v prvi polovici in 28 % v drugi polovici leta 2009), zato se podjetja ukvarjajo predvsem z izzivom iskanja kupcev na obstoječih in novih trgih. Dostop do virov financiranja je druga največja težava MSP v evro območju (17 % v prvi polovici in 19 % v drugi polovici leta 2009). Iz odgovorov lahko sklepamo, da je povečanje obsega povpraševanja po izdelkih in storitvah na trgu še pomembnejši izziv za MSP od izboljšanja dostopa do virov financiranja. Omejitve povpraševanja po izdelkih in storitvah so torej v danem trenutku večji problem MSP pri doseganju poslovnih ciljev, kot so to omejitve dostopa do virov financiranja. Ko se bo pričelo povpraševanje po izdelkih in storitvah ponovno krepiti, se bodo potrebe podjetij po dostopu do zunanjih virov financiranja ponovno povečale in postale pomembnejši izziv za večino populacije evropskih MSP. Te teze potrjuje tudi aktualna raziskava Evropske komisije o dostopu MSP do virov financiranja Flash Eurobarometer 2009 , ki je pokazala, da 29 % vprašanih evropskih in kar 35 % slovenskih podjetji kot največji poslovni izziv vidijo v iskanju kupcev za izdelke oziroma storitve, kar je verjetno posledica močnega upada povpraševanja na trgu v času neposredno pred izvedbo raziskave. 5 Drugi največji izziv za direktorje evropskih podjetij predstavlja, s 16 % odgovorov, dostop do finančnih virov (slovenskim direktorjem podjetij s 14 % nekaj manj). Sledijo izzivi, povezani z zaostreno konkurenco na trgu (13 % za evropska in 12 % za slovenska podjetja), oteženim dostopom do kvalificirane delovne sile (8 % za evropska in le 1 % za slovenska podjetja), previsokimi stroški dela (8 % za evropska in 10 % za slovenska podjetja), zahtevno zakonodajo in pravno regulativo (7 % za evropska in 2 % za slovenska podjetja). 15 % evropskih in celo 22 % slovenskih direktorjev podjetij pa je navedlo druge razloge, kot na primer plačilno nedisciplino kupcev (glej sliko 1). Slika 1: Ključni izzivi slovenskih in evropskih podjetij Vir: Evropska komisija, 2009. 6 1. VIRI FINACIRANJA PODJETIJ V osnovi ločimo dolžniško (zunanji investitor posodi denar v zameno za obresti) in lastniško (investitor pridobi lastniški delež v podjetju) financiranje. Dolžniški viri financiranja so tisti viri financiranja, kjer si denar izposodite, mesečno odplačujete in za to plačujete določeno obrestno mero. Najpogostejše oblike med dolžniškimi viri so krediti (dolgoročni in kratkoročni), lizingi in druge vrste posojil. Po navadi velja, da novoustanovljena podjetja to obliko financiranja težko dobijo, saj za to potrebujejo ustrezne bonitete, zgodovino poslovanja in potrebno je imeti garancijo v obliki sredstev podjetja ali osebnih sredstev. Zato je bolj praktično in lažje poseči po lastniških virih financiranja. Lastniški viri financiranja so najcenejša sredstva, ker se z njimi ne bremeni denarnega toka in so najcenejša sredstva po stroških in glede nadzora nad sredstvi. Z lastnim investiranjem v podjetje podjetnik potencialnim investitorjem dokazuje, da verjame v svoje podjetje. Po drugi strani pa to s seboj prinese veliko tveganja, saj podjetnik postane odvisen od podjetja. Tako na primer ob propadu podjetja lahko izgubi večino ali celoten vložen denar v podjetje. Najpogostejše oblike lastniškega financiranja po definiciji 4F so (Kos, 2011): Founders (ustanovitelji), Family (družina), Friends (prijatelji) in Fools (naivneži). Družina in prijatelji so zelo pogost vir financiranja, saj po navadi tovrstni investitorji podjetniku zaupajo, ker ga dobro in dolgo poznajo. Po navadi gre za manjše vsote denarja, ki pomagajo pri zagonu podjetja. S tem pa član družine ali prijatelj, ki denar vloži, dobi tudi status lastnika v podjetju in s tem povezane pravice. Med pomembne vire financiranja vključujemo tudi vlagatelje tveganega kapitala, med katerimi ločimo poslovne angele, poslovne banke, razne družbe in podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Skupna lastnost teh vlagateljev je, da so pripravljena tvegati svoj kapital z namenom povečanja svojih sredstev. Poslovni angeli so po navadi uspešni podjetniki oziroma poslovneži, ki so ustanovili uspešno podjetje ali celo več uspešnih podjetij in so pripravljeni del svojega kapitala investirati v dobre podjetniške ideje/projekte. Poslovni angeli pomagajo tudi s svetovanji s svojim podjetniškim znanjem in izkušnjami. Poslovni angel je partner podjetja in je torej udeležen v dobičku podjetja in morebitni izgubi. Poslovne banke so vir kratkoročnih denarnih sredstev, za katera po navadi podjetnik ponudi jamstvo. Pri višini posojila banke upoštevajo namen financiranja, način odplačevanja, obrestno mero, zahtevana zavarovanja, možne sankcije itd. 7 Subvencije ali subvencionirani krediti so priljubljena možnost financiranja, zlasti subvencije za mlade podjetnike, start-upe in ženske podjetnice. Za subvencioniranje je značilno, da so obrestne mere zelo ugodne in poleg denarnih sredstev vam omogočijo tudi podjetniška svetovanja (Drnovšek 2007, str. 130). 1.1. Dolžniški viri financiranja podjetja Financiranje podjetij s pomočjo dolžniških virov je s pojavom gospodarske krize precej zamrlo. Predvsem podjetja v začetnih fazah razvoja oziroma mlada podjetja se soočajo z nezmožnostjo pridobivanja kreditov, ker so banke povečale stopnjo previdnosti pri podeljevanju kreditov pravnim osebam. Za dolžniške vire je značilno, da se plačujejo določene obresti za izposojen denar, seveda pa se vrača tudi glavnica, njihove glavne značilnosti pa so (JAPTI 2008): majhna delitev tveganja; obremenjevanje denarnega toka podjetja; lastništvo ostaja enako; vedno je prisotno ustrezno zavarovanje; in dodana vrednost je majhna. Najpogostejša oblika dolžniškega financiranja so krediti banke, poznamo pa še tudi druge oblike dolžniškega financiranja kot so obveznice, hipotekarni krediti, faktoring, lizing in franšizing. 1.1.1. Faktoring Malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter hitro rastočim podjetjem je med dolžniškimi viri zanimiv faktoring, s katerim financirajo rast obsega poslovanja in odpravljajo tveganje neplačil s strani kupcev. Faktoring ali odkup terjatev je finančna storitev, ki podjetjem omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev (JAPTI 2008). Faktorinška podjetja ponujajo podjetjem zavarovanje pred tveganjem neplačila, financiranje poslovanja in unovčevanje ter izterjavo terjatev in še druge dodatne storitve. Podjetja se prek faktoringa zavarujejo pred slabimi terjatvami doma in v tujini. Faktor prevzame tveganje neplačila kupcev in se zaveže, da terjatev podjetju poravna v določenem roku in pod določenimi pogoji, če kupec ne poravna računa. Faktorinška podjetja tudi financirajo poslovanje teh podjetij, kar poteka drugače kot pri bankah. Faktor podjetju denarna sredstva odobri iz odstopljenih terjatev, kar je alternativa bančnim posojilom. Faktor pri tem zaračunava provizije in obrestne mere (Vozel 2005). 8 Slika 2: Proces faktoringa Faktoring poteka po naslednjih korakih (Vozel 2005): 1. Prodajalec proda in dobavi kupcu blago ali storitev in mu izda račun. 2. Prodajalec (takoj po dobavi) odstopi terjatev faktorju, mu izroči kopijo računa in odstopno izjavo, ki jo podpišeta prodajalec (odstopnik terjatev) in kupec (dolžnik). 3. Faktor lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže dogovorjeni znesek, zmanjšan za faktorinško provizijo. 4. Ob dospelosti terjatve kupec plača blago ali storitev z nakazilom na račun faktorja. 5. Faktor poračuna plačilo za odstopljeno terjatev, znesek pa zmanjša za obresti na uporabljeno financiranje. IZDAJA RAČUNA KUPCU ODSTOP TERJATVE FAKTORJU NAKAZILO ZNESKA FAKTORJA PRODAJALCU PLAČILO KUPCA FAKTORJU PLAČAN RAČUN FAKTORJA PRODAJALCU (zmanjšan za obresti) 9 1.1.2. Leasing Leasing je pogodbeno razmerje, kjer leasing dajalec (lastnik opreme) po naročilu leasing jemalca (uporabnik) kupi predmet leasinga in mu ga izroči v uporabo. Beseda »leasing« je angleška izpeljanka besede »to lease« kar pomeni »dati v najem«. Leasing dajalec v času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik, leasing jemalec pa mu za uporabo predmeta leasinga plačuje pogodbeno dogovorjen (mesečni) obrok. S plačilom zadnjega obroka jemalec leasinga postane pravni lastnik predmeta leasinga (JAPTI 2008). Poznamo več vrst leasinga, podjetja pa se najpogosteje poslužujejo naslednjih dveh alternativ (NLB Leasing 2011): a) Finančni oz. kapitalni leasing: je najpogostejša oblika leasinga, primerna tako za fizične kakor pravne osebe. Jemalec leasinga se že ob sklepu pogodbe odloči, da želi na koncu odplačilne dobe z odkupom lastniške opcije postati pravni lastnik predmeta pogodbe (avtomobila, stanovanja, hiše, plovila, itd.). Pravni lastnik predmeta pogodbe do poplačila vseh anuitet ter odkupne opcije pa je leasingodajalec. b) Operativni oz. storitveni, poslovni leasing: je namenjen tistim strankam, ki jih zanima predvsem uporaba, ne pa tudi nakup predmeta pogodbe. Običajno se za to obliko leasinga odločajo pravne osebe in podjetni posamezniki, ki imajo možnost prilagoditi višino mesečnih najemnin. Ob izteku pogodbe lahko najem podaljšajo, predmet pogodbe vrnejo ali odkupijo. 1.2. Lastniški viri financiranja podjetja 1 Lastniški vire financiranja za zagon in razvoj podjetij delimo v splošnem na: lastna sredstva ustanovitelja, sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev; zadržani dobiček, amortizacijo, rezervacije; formalne finančne vire finančnih institucij, specializiranih za lastniške oblike financiranja podjetij (skladi ali družbe tveganega kapitala); neformalne finančne vire bogatih posameznikov t.i. poslovnih angelov; alternativne borze, specifične za MSP, ali zaprto prodajo delnic (prodaja izven borze); in mezzanin oblike financiranja (navidezni lastniški kapital). Mezzanin kapital je oblika dolžniškega kapitala, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapital. Navidezni lastniški kapital, ki ga vlagatelji investirajo v začetne razvojne faze podjetja. 1 To podpoglavje je povzeto po viru: Pfeifer 2008, str. 7-10 10 Slika 3: Oblike lastniškega financiranja podjetij Vir: Pfeifer 2008 Katerega vira lastniškega kapitala se podjetje odloči posluževati, je odvisno od faze razvoja, v kateri se podjetje nahaja, ali namenov, zaradi katerih kapital potrebuje. Glede na podatke Evropske komisije ločimo 5 faz investiranja z lastniškim kapitalom in sicer: 1) Semenska faza: financiranje se zagotovi za proučevanje, presojo in razvoj začetnega koncepta pred zagonsko fazo. 2) Zagonska faza: financiranje za razvoj proizvodov in začetno trženje, zagotovljeno podjetjem, ki še niso prodala svojih proizvodov ali storitev na trgu in še ne ustvarjajo dobička. Zagonska in semenska faza sta začetni fazi. 3) Razširitvena faza: financiranje za širitev in razvoj podjetja, za namene povečanja proizvodne zmogljivosti, razvoja trga ali proizvoda ali zagotavljanja dodatnega obratnega kapitala. 4) Faza zamenjave kapitala (nadomestni kapital ali sekundarni nakup): pomeni nakup obstoječih delnic v podjetju od druge zasebne organizacije za naložbe lastniškega kapitala ali drugega delničarja oziroma delničarjev. 5) Faza odkupa podjetja (kapital za odkup podjetja): pomeni odkup podjetja od trenutnih delničarjev, vsaj kontrolnega deleža lastniškega kapitala podjetja, tako da se prevzamejo njihova sredstva in operacije s pogajanjem ali ponudbo v javnem razpisu. LASTNIŠKO FINANCIRANJE INSTITUCIONALNI INVESTITORJI TK – skladi tveganega kapitala NEFORMALNI INVESTITORJI TK – poslovni angeli (bogati posamezniki) JAVNA PRODAJA DELNIC – alternativne borze specifične za MSP; – zaprta prodaja delnic NAVIDEZNI LASTNIŠKI KAPITAL 11 V Sloveniji se v glavnem za financiranje z lastniškimi viri odločajo nova mala podjetja. V kasnejših fazah pa se v glavnem financirajo s krediti komercialnih bank ali z zadržanim dobičkom. Spodnja slika nam prikazuje vire financiranja glede na življenjsko fazo podjetja in potrebo po kapitalu. Slika 4: Temeljni viri financiranja v razvoju MSP podjetij Vir: Pfeifer 2008 12 2. TVEGANI KAPITAL Glede na Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) predstavljajo tvegani kapital lastniške naložbe v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki: – povečanja osnovnega kapitala z vložki ali – ustanovitve gospodarske družbe. Tvegani kapital omogoča, spodbuja in podpira razvoj in rast podjetniških idej, inovacij od začetka do končne realizacije na trgu. Tvegani kapital je v podjetje vloženi kapital in pomeni vire financiranja za podjetja v začetni ali razvojni fazi ter za nove tvegane posle in nastopi takrat, ko je podjetje v situaciji, ko ne more pridobiti novih oblik virov financiranja oziroma ti niso dostopni (Robnik 2006, 148-149). 2.1. Financiranje s tveganim kapitalom Podjetje, ki se odloči finančne vire poiskati v skladih tveganega kapitala, mora dobro poznati cilje skladov tveganega kapitala, njihovo filozofijo in procese. Cilj investitorjev tveganega kapitala je v prvi vrsti ustvarjanje dobička, poleg tega pa motivi investitorjev izhajajo tudi iz: interesa po pridobitvi lastniškega deleža; razpršitve portfelja; ekonomskega razvoja gospodarstva/regije; tehnološkega transferja; donosa; itd. Seveda pa naložbe financerjev tveganega kapitala zahtevajo določene izkušnje, znanje in sposobnosti tveganj – njihova nagrada so visoki kapitalski dobički. Tvegani kapital se zbira v investicijskih skladih, katerih interes je, da vložijo tvegani kapital v nova in rastoča podjetja, v katerih želijo imeti lastništvo glede na višino vloženega kapitala (Robnik 2006, 148-149). Minimalna vrednost udeležbe vlagatelja v družbe tveganega kapitala je 50.000 evrov, udeležba mora biti vplačana v denarju. Tvegani kapital se vlaga v podjetja z namenom (ZDTK 2007): – financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital); – financiranja razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital); – financiranja nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti; razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital). 13 2.2. Skladi tveganega kapitala Skladi tveganega kapitala so zaprte oblike skladov v katere investirajo banke, pokojninske in druge finančne inštitucije ter bogati posamezniki z namenom plemenitenja premoženja ob pričakovanih višjih donosih. Sklad tveganega kapitala je pravna oseba, katere lastniki so vlagatelji kapitala. Sklad tveganega kapitala lahko, skladno z veljavno zakonsko ureditvijo, upravlja zgolj ločena upravljavska družba, katere naloga je iskanje in izbor primernih naložb, vsi postopki povezani z investiranjem v posamezno naložbo, aktivno upravljanje naložb s ciljem čim večjega povečanja vrednosti naložb ter v kasnejši fazi odprodaja naložb (Taxgroup 2011a). Upravljavska družba je praviloma tudi sama lastniško udeležena v skladu tveganega kapitala, s čimer je zagotovljeno, da so cilji upravljavske družbe dejansko poenoteni s cilji vlagateljev. Skladi tveganega kapitala investirajo običajno zneske od 500.000 evrov pa do nekaj milijonov evrov. Skladi se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki , v katere panoge vlagajo, v kakšna podjetja itd. Običajno vstopajo v podjetja v kasnejših fazah kot poslovni angeli, kar je razvidno tudi iz Slike 2. Skladi tveganega kapitala podjetnikom pomagajo tudi s pravnimi in finančnimi znanji, mrežami strokovnjakov in drugih posameznikov, ki lahko pomagajo pri rasti in razvoju podjetja. Katere ponudnike skladov tveganega kapitala imamo v Sloveniji, si bomo pogledali v naslednjem poglavju. Slika 5: Struktura sklada tveganega kapitala Vir: Taxgroup 2011a 14 3. SKLADI IN NALOŽBE TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI V Sloveniji imamo glede na podatke Ministrstva za gospodarstvo, registrirane naslednje delujoče sklade oz. družbe tveganega kapitala2: Prvi sklad, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv Prvi sklad, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba RSG Kapital, družba za upravljanje tveganega kapitala, d.o.o. Sedež Tehnološki park 21, Ljubljana Internet http://www.rsg-capital.si/ Kontaktni podatki Ime Jure Mikuž Telefon +38616203300 E-pošta info@rsg-capital.si RSG Kapital, upravljanje tveganega kapitala, d.o.o. zapolnjuje kapitalsko vrzel, s katero se soočajo podjetja, ko presežejo zmožnosti lastnega financiranja razvoja svojih podjetij in preden dosežejo fazo, ko postanejo kompetenten sogovornik pri tradicionalnih ponudnikih dolžniškega kapitala. Podjetje nudi storitve na področju tveganega kapitala za podjetja v zgodnjih fazah razvoja. Glavne storitve institucije: Pridobivanje investitorjev Finančno svetovanje in analize Pridobivanje finančnih sredstev prek nacionalnih in evropskih razpisov Iskanje partnerjev pri razvoju novosti pri proizvodnji, pri poslovanju Pomoč pri oblikovanju strategije razvoja ideje, novosti Organizacijska pomoč Managerska pomoč 2 To poglavje povzemamo po viru: Portal Imam idejo 15 Sklad tveganega kapitala Taxgroup, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv Sklad tveganega kapitala Taxgroup, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba Taxgroup finančne storitve d.o.o., Sedež Litostrojska 52, Ljubljana Internet www.taxgroup.si in http://dtk.taxgroup.si/si/o-skladu-tg-dtk/ Kontaktni podatki Telefon +38613603040 E-pošta office@taxgroup.si Družba sklad tveganega kapitala Taxgroup, družba tveganega kapitala, d.o.o. je ustanovljena in deluje v skladu z določili Zakona o družbah tveganega kapitala. Sklad upravlja družba Taxgroup finančne storitve d.o.o. Organi sklada Taxgroup DTK so poleg zakonitega zastopnika, ki ga predstavlja upravljavska družba, še nadzorni svet, ki opravlja nadzorno funkcijo nad delovanjem sklada, in neodvisni naložbeni odbor, ki ima posvetovalno vlogo pri izboru in upravljanju naložb. Družba Sklad tveganega kapitala Taxgroup, družba tveganega kapitala, d.o.o., je pridobila status družbe tveganega kapitala skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala z dnem vpisa v sodni register, in sicer na podlagi odločbe Ministrstva za gospodarstvo z dne 20.1.2010. Sklad tveganega kapitala sme svoja sredstva vlagati izključno v mala in srednje velika podjetja. Cilj sklada je oplemenitenje investiranega kapitala in doseganje dobičkov z investiranjem v različne naložbene priložnosti pretežno v Sloveniji. Tovrstno investiranje bo skladu omogočalo pridobitev lastniškega deleža v podjetjih, za katera bo upravljavec sklada ocenil, da imajo visok potencial ustvarjanja dodane vrednosti za vlagatelje. Naložbe sklada se bodo določile na podlagi lastnih vrednotenj tržne in strateške vrednosti. Trajanje Sklada tveganega kapitala Taxgroup je omejeno na 12 let. 16 DTK Murka, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv DTK Murka, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba UD-upravljavska družba, d.o.o. Sedež Slomškova 8, Ljubljana Internet http://www.murka.si Kontaktni podatki Ime Daniel Viljevac, direktor Telefon +38659035372 E-pošta daniel.viljevac@dtkmurka.si Ime Ines Zorič, tajništvo Telefon +38659050990 E-pošta pisarna@dtkmurka.si Ime Uroš Glavan, investicijski manager Telefon +38659041376 E-pošta uros.glavan@dtkmurka.si DTK Murka, družba tveganega kapitala, d.o.o je bila ustanovljena v letu 2010 z namenom vlaganja tveganega kapitala in navideznega lastniškega kapitala (mezzanin) v ciljna mikro, mala in srednja velika podjetja (MSP). Cilj ustanoviteljev družbe je izvajanje naložb tveganega kapitala v ciljna MSP, ter ustvariti čim višji donos ob sprejemljivem tveganju tako na nivoju posamezne naložbe kot tudi na nivoju investitorjev v družbo tveganega kapitala. Glavne storitve institucije: Vodenje projekta Pomoč pri oblikovanju strategije razvoja ideje, novosti Izdelava poslovnega načrta Finančno svetovanje in analize Pridobivanje investitorjev Davčno in računovodsko svetovanje Pridobivanje finančnih sredstev prek nacionalnih in evropskih razpisov 17 META Ingenium, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv META Ingenium, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba Zernike Meta Ventures S.p.a. Sedež Teslova 30, Ljubljana Internet http://www.meta-group.com Kontaktni podatki Ime Nina Mazgan Telefon +38616203360 E-pošta n.mazgan@meta-group.com Ime Jaša Jurečič Telefon +38616203360 E-pošta j.jurecic@meta-group.com Meta Group pomaga start-up podjetjem z naslednjimi storitvami: Poslovna ocena (evaluacija tržnih potencialov inovacije) Poslovni razvoj (strateški razvoj podjetja) Poslovno pospeševanje (iskanje mesta na mednarodnem trgu, povezovanje s strateškimi partnerji) Finančni viri (pridobivanje finančnih virov mednarodnih investitorjev in priprava podjetja za nastop pred investitorji tveganega kapitala) Glavne storitve institucije: Pridobivanje investitorjev Pridobivanje finančnih sredstev prek nacionalnih in evropskih razpisov Mednarodno povezovanje Iskanje partnerjev pri razvoju novosti pri proizvodnji, pri poslovanju Pomoč pri oblikovanju strategije razvoja ideje, novosti Marketinška pomoč Finančno svetovanje in analize Ostale storitve institucije: Možnost investiranja iz Sklada tveganega kapitala – META Ingenium, sklad tveganega kapitala d.o.o. Vse panoge institucije: Svetovalna dejavnost Finančne storitve Izobraževanje 18 Sklad poslovnih angelov, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv Sklad poslovnih angelov, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba VENTURELAB, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o. Sedež Železna cesta 18, Ljubljana Internet http://www.poslovniangeli.si Kontaktni podatki Ime Blaž Kos Telefon +38613070933 E-pošta kos@poslovniangeli.si Poslovni angeli Slovenije je prvo formalno združenje najboljših slovenskih poslovnežev, kot so Branko Drobnak, Janez Škrabec, Jože Mermal itn., ki so pripravljeni investirati v mlada in perspektivna podjetja do 300.000€. Poleg finančne investicije poslovni angeli v podjetja vložijo tudi vso svoje znanje, izkušnje in socialni kapital. Poslovni angeli vlagajo v mlada in perspektivna podjetje z inovativno idejo, osredotočenim in izvršnim managementom ter potencialno strategijo izhoda. Glavne storitve institucije: Pridobivanje investitorjev Finančno svetovanje in analize Izdelava poslovnega načrta Pomoč pri oblikovanju strategije razvoja ideje, novosti 19 STH Ventures, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv STH Ventures, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba S.T. HAMMER, družba za investicije, d.o.o. Sedež Šubičeva ul. 3, Ljubljana Internet http://www.sth.si Kontaktni podatki Ime Rok Habinc Telefon +38659074790 E-pošta sthventures@sth.si STH Ventures, družba tveganega kapitala, d.o.o. je v letu 2010 ustanovljena družba tveganega kapitala. STH Ventures DTK je ustanovila družba S.T. Hammer, družba za investiranje, d.o.o., ki je tudi njen zakoniti zastopnik in upravljavska družba (UD DTK). S sredstvi STH Ventures DTK upravlja skupina prekaljenih investicijskih menedžerjev z dolgoletnimi izkušnjami vodenja naložb v družbe, sklade, nepremičnine in tudi investicije tveganega kapitala, v Sloveniji in tujini. Vodstvo STH Ventures DTK ima vsa potrebna ekonomska, finančna, pravna in poslovna znanja in izkušnje, ki so potrebne za vodenje družbe tveganega kapitala. Vodstvo ima tudi razvejano široko mrežo poslovnih partnerjev, strokovnih sodelavcev in priznanih ekspertov z najrazličnejših področij, ki bodo po potrebi sodelovali pri iskanju, oceni in spremljanju družb, v katere bo STH Ventures DTK vlagala svoja sredstva. Glavne storitve institucije: Pomoč pri oblikovanju strategije razvoja ideje, novosti Finančno svetovanje in analize Pridobivanje investitorjev Mednarodno povezovanje Vodenje projekta 20 P.E.N. Prva energijska naložba, družba tveganega kapitala d.o.o. Firma P.E.N. Prva energijska naložba, družba tveganega kapitala d.o.o. Upravljavska družba K 8, Informacijske rešitve d.o.o. Sedež Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Internet http://www.first-energy-venture.com/ Kontaktni podatki Ime Damijan Korošec, direktor Telefon +38617298386 E-pošta info@k-8.si P.E.N., Prva energijska naložba, družba tveganega kapitala d.o.o., je prvi slovenski sklad tveganega kapitala, ki je specializiran za naložbe v energetiko. Panoga energetike je vse bolj privlačna zaradi dolgoročne zaveze Evropske unije t.i. »zeleni energiji« in zaradi izčrpavanja zalog fosilnih goriv. Alternativni obnovljivi viri energije bodo v prihodnje v vse večji meri nadomeščali konvencionalne vire energije. Sklad je bil ustanovljen z namenom, da dobrim idejam in obetavni podjetniški ekipi omogočijo možnost uspeha. Naložbena politika je usmerjena v podjetniške ideje in podjetja v zgodnjih fazah razvoja z nadpovprečnim potencialom rasti v prihodnjih letih. Sklad P.E.N., Prva energijska naložba je velik 7,5 mio EUR. Poleg financiranja s tveganim kapitalom ponujajo mladim podjetjem in projektom mentorstvo, dolgoletne izkušnje in znanja s področja financ, podjetništva in tehnologije, pomoč pri razvijanju idej, snovanju poslovnega načrta in finančnih analizah ter povezovanju s tujimi trgi. Strokovnjaki imajo široko mrežo poznanstev, preko katerih se odpirajo dodatne možnosti uspeha. Za podjetja, v katera kapitalsko vstopijo, skrbijo s t.i. aktivnim upravljanjem: skrbijo za pravno in finančno urejenost, pomagajo pri razvijanju in oblikovanju ciljev ter strategij, idej ter poslovnega modela, zagotavljajo razvejano socialno mrežo strokovnjakov, povežejo podjetje s strateškimi partnerji, pomagajo pri internacionalizaciji podjetja, povezovanju s prvimi kupci, iskanju dodatnih virov financiranja ter pri prodaji podjetja. 21 Metuzalem, družba tveganega kapitala, d.o.o. Firma Metuzalem, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba Pro Contus, poslovne storitve, d.o.o. Sedež Kotnikova ul. 14, Ljubljana Vzpon, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv Vzpon, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba Horizonte Venture Management d.o.o. Sedež Teslova 30, Ljubljana SCS, družba tveganega kapitala, d.o.o. Naziv SCS, družba tveganega kapitala, d.o.o. Upravljavska družba MPE, družba za svetovanje in storitve, d.o.o. Sedež Rečiška 11, 4620 Bled 22 4. POSLOVNI ANGELI Poslovni angeli so neformalni, individualni investitorji – bogati posamezniki, ki so pripravljeni del svojega premoženja vložiti v tvegane posle. Poslovni angeli sami izbirajo, v koga oziroma katero podjetje bodo investirali svoj denar in sicer glede na panoge v katerih imajo sami izkušnje. Poleg investiranega denarja podjetju tudi svetujejo in pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami. Poslovni angeli se med seboj lahko povezujejo in tvorijo skupino investitorjev. V podjetje najpogosteje vstopajo v začetnih fazah razvoja MSP in poslovni angel vstopi v podjetje sam. Medtem ko se pri skladih tveganega kapitala, kjer je denar investiran iz sklada, ne ve, kdo je investitor. Glavna razlika med poslovnimi angeli in tveganim kapitalom je predvsem v (JAPTI 2008): fazi vstopa v podjetje – običajno najprej vstopijo poslovni angeli, v višini investicije; v dodani vrednosti; stopnji tveganja; in načinu financiranja. 4.1. Poslovni angeli v Sloveniji Poslovni angeli Slovenije predstavljajo prvo formalno združenje najboljših slovenskih poslovnežev, ki so pripravljeni investirati v mlada in perspektivna podjetja z inovativno idejo, osredotočenim in izvršnim managementom ter potencialno strategijo izhoda. Poslovni angeli so podjetnikom poleg potrebne finančne investicije pripravljeni pomagati tudi s svojim znanjem, izkušnjami in socialnim kapitalom pri hitrejši in učinkovitejši rasti podjetja. Podjetnikom začetnikom omogočajo dostop do več kot 40 najuglednejših investitorjev v Sloveniji, realno oceno poslovnega načrta, poslovna izobraževanja, znanje o gradnji podjetij, učinkovit in hiter proces investiranja, hitrejši dostop do skladov tveganega kapitala itd. Klub je namenjen vsem drznim podjetnikom, ki bodo z ustrezno investicijo in poslovnimi kontakti zgradili hitro rastoče regionalno ali globalno podjetje, s ciljem postati eno izmed vodilnih v svoji panogi ali niši. Zaželeni so podjetniški projekti v začetnih fazah, ki imajo jasni opredeljeno idejo v okviru dobro sestavljenega poslovnega načrta in spodoben tim. Glavne storitve institucije: Pridobivanje investitorjev. Finančno svetovanje in analize. Izdelava poslovnega načrta. Pomoč pri oblikovanju strategije razvoja ideje, novosti. 23 5. UKREPI ZA PODPORO ZA ZAGON IN RAZVOJ PODJETIJ 3 Mala in srednje velika podjetja v vsaki fazi življenjskega cikla zahtevajo specifične ukrepe in skozi celotno obdobje delovanja tudi posebno pozornost. Pri njihovem zagonu in rasti jim pomoč na državni ravni nudi Ministrstvo za gospodarstvo samo ali prek svojih izvajalskih institucij Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Oboji želijo s svojimi ukrepi izboljšati podjetniško kulturo, ustvariti učinkovito in popolno podporno okolje, povečati vlaganja v razvoj in s tem povezane naložbe, izboljšati povezovanje gospodarstva, ustvariti učinkovito okolje za razvoj in inovacije ter zagotoviti ugodne in tudi posebne finančne vire (MG 2010, str. 3). V spodnji tabeli so prikazani aktualni finančni ukrepi za podporo podjetništvu. Slika 6: Tabela finančnih ukrepov MG za podporo podjetjem glede posamezne faze razvoja podjetja Vir: MG 2010 5.1. Vavčerski sistem podpore rasti in razvoju in vavčersko usposabljanje JAPTI želi s tem programom zagotoviti podjetnikom cenovno dostopne svetovalne storitve in usposabljanja. Vavčerski sistem podpore je v zadnjih letih predvsem usmerjen v konkretne potrebe podjetij glede na fazo razvoja. Poleg usposabljanja je na voljo tudi vavčerski sistem svetovalne podpore, ki je usmerjen na ciljne vsebine (mentorski vavčer, inovacijski vavčer, izvozni vavčer za področje internacionalizacije, ipd.) in podjetjem omogoča dostop do potrebnih storitev z jasnim rezultatom, vezanim na razvoj in rast. 3 To poglavje je povzeto po viru MG 2010 24 5.2. Sredstva za zagon podjetja – Javni razpis P2 – za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (P2) 4 Javni razpis za produkt P2 – Sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja vsako leto razpiše Slovenski podjetniški sklad, ki ponuja subvencije za zagon podjetij. Subvencije so namenjene podjetjem v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji). Subvencije so namenjene spodbujanju ustanovitve in zagona inovativnih, tehnološko naravnanih podjetij. Inovativno podjetje je podjetje, ki razvija proizvode, procese in storitve ter se na inovativen način odziva na zahteve trgov in se osredotoča na reševanje problemov kupcev. Inovativno podjetje je hkrati tudi podjetje, za katerega je značilna visoka vsebnost znanja v storitvah ali proizvodih, potencial hitre rasti, izobrazba in ekspertno znanje zaposlenih in nastop v globalni tržni niši. Namen javnega razpisa je uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti pri razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev. Razpis je namenjen podjetjem, za katere je značilna visoka vsebnost znanja v storitvah ali proizvodih, potencial hitre rasti, izobrazba in ekspertno znanje zaposlenih, višja dodana vrednost na zaposlenega in nastop v globalni tržni niši. Sklad želi torej podpirati ciljno skupino podjetij, ki so v najbolj občutljivi razvojni fazi. Subvencije omogočajo podjetjem, ki ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi hitrejši in intenzivnejši razvoj projektov in s tem izboljšanje finančnega položaja podjetij. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, in delujejo v subjektih inovativnega okolja. Razpis je namenjen ciljnim skupinam A, B in C. Ciljna skupina A: upravičenci so podjetja, ki delujejo v subjektih inovativnega okolja in prvič kandidirajo na razpisu P2 za sofinanciranje tega projekta. Podjetja morajo biti registrirana do vključno 18.2.2011 in hkrati ne smejo biti registrirana več kot 18 mesecev od dneva vložitve vloge. Nekaj osnovnih pogojev (poudarek na skupini A / za skupini B in C iz preteklih let veljajo pogoji, prilagojeni predhodnim razpisom): Podjetje mora biti ustanovljeno do objave razpisa v uradnem listu. Podjetje mora imeti ustrezen poslovni načrt, iz katerega je razvidno, da je pripravljeno na zagon. Podjetje mora biti fizično prisotno v subjektu inovativnega okolja (inkubatorju ali tehnološkem parku). Podjetje mora imeti najmanj enega zaposlenega na dan določen v razpisnih pogojih. Podjetje mora v poslovnem načrtu izkazati zaprto finančno konstrukcijo in razvidno likvidnost za obdobje 3 let. 4 Podatke smo pridobili iz vira: Podjetniški sklad 25 Vse formalno popolne vloge, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje in so skladne z namenom javnega razpisa, ocenjuje komisija za dodelitev sredstev. Pri tem uporablja: kvantitativna merila: inovativnost, sodelovanje z institucijami znanja, razvoj projekta v podjetju, tržna naravnanost in potencialni trgi, lastniki podjetja vlagatelja so/bodo zaposleni v podjetju; in kvalitativna merila: ocena na podlagi vsebine poslovnega načrta in obrazca 1 (ekonomska upravičenost operacije glede na situacijo na trgu, ocena realnosti časovne izvedbe projekta v treh letih, ocena uspešnega zaključka projekta glede na vložena in razpoložljiva finančna sredstva, zunanja ocena subjekta inovativnega okolja, po potrebi tudi osebne predstavitve/intervju vlagatelja, ocena tima za realizacijo projekta, itd.). 5.3. Produkt P1 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere SPS je izvedel razpis za namene spodbujanja podjetij za izvedbo operacij, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. 5.4. VALOR – spodbujanje procesa komercializacije znanja Pri VALOR-ju, ki ga razpisuje TIA, gre za sofinanciran prenos znanja in raziskovalnih rezultatov iz univerz in javnih raziskovalnih zavodov. Namen javnega razpisa je spodbujati razvoj mladih podjetij, ki bodo v prihodnosti element uspešne komercializacije znanja. Namen javnega razpisa je tudi spodbujanje zaposlovanja visoko usposobljene delovne sile, rasti in razvoja podjetij, spodbujanje razvoja novih poslovnih modelov v podjetjih ter spodbujanje prenosa pravic intelektualne lastnine iz univerz in javnih raziskovalnih zavodov v zasebne gospodarske družbe in hkrati spodbujanje trajnega sodelovanja med navedenimi subjekti. 5.5. Razvojni centri slovenskega gospodarstva MG javni razpis izvaja z namenom spodbujanja vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu besede za razvoj novih produktov. Skupni projekti vključujejo tako razvojno delo kot pomembno opremo in ostalo infrastrukturo, ki omogočajo razvoj podjetij, njihovih kompetenc in dolgoročnih temeljev za rast in razvoj gospodarstva. 26 5.6. Lastniško financiranje – tvegani kapital, mezzanin krediti Predmet javnega razpisa v okviru SPS so kapitalske naložbe Republike Slovenije v zasebne družbe tveganega kapitala. Namen javnega razpisa je razvoj obstoječega trga tveganega kapitala v Sloveniji in pospeševanje lastniških naložb v mikro, mala in srednje velika podjetja v obliki naložb tveganega kapitala in mezzanin kapitala. Republika Slovenija želi na ta način preko Slovenskega podjetniškega sklada povečati število zasebnih družb tveganega kapitala in pospešiti razvoj MSP s potencialom hitre rasti ter multiplicirati učinek vlaganj javnih sredstev. 5.7. Dodeljevanje finančnih spodbud za tuje neposredne investicije (Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011) Predmet javnega razpisa v okviru JAPTI je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za začetne investicije, ki jih bodo tuji investitorji izvajali v slovenskih gospodarskih družbah, v katerih imajo vsaj 10% neposredni lastniški delež. Namen razpisa je investiranje tujih investitorjev v investicijske projekte, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta predvsem v panogah z višjo dodano vrednostjo, prispevali k prenosu znanja in tehnologij ter k skladnejšemu regionalnemu razvoju, hkrati pa bodo prispevali k povečanju sinergijskih učinkov povezovanja tujih investitorjev s slovenskimi podjetji. 5.8. Razvojni centri slovenskega gospodarstva Namen javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo je spodbuditi vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu besede za razvoj novih produktov. Skupni projekti vključujejo tako razvojno delo kot pomembno opremo in ostalo infrastrukturo, ki omogočajo razvoj podjetij, njihovih kompetenc in dolgoročnih temeljev za rast in razvoj gospodarstva. 5.9. Podpora reševanju in prestrukturiranju podjetij Na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah izvaja sektor naloge priprave strokovnih predlogov za dodelitev pomoči družbam v težavah ter podpira ukrepe v smeri prestrukturiranja podjetij oziroma panog. Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od družbenikov, delničarjev ali upnikov ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe. Ministrstvo za gospodarstvo izvaja ukrepe za pomoč podjetjem, ki zadoščajo pogojem zgoraj navedenega zakona s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili in subvencijami, upravlja podjetja v državni lasti in izvaja postopke zapiranja rudnikov. 27 5.10. Subvencija za samozaposlitev 5 V okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ponuja nepovratno subvencijo za samozaposlitev v višini 4500 evrov, do katere so upravičene brezposelne osebe, ki se odločijo za eno od oblik samozaposlitve (s.p., d.o.o., kulturni delavci, itd.). Gre za enkratno finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, ki pomagajo pri začetku samostojne dejavnosti in uresničevanju poslovne ideje. Subvencijo za samozaposlitev lahko oseba pridobi: – če je prijavljena v evidenco brezposelnih oseb; – če je prijavljena kot iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena; – če ima poslovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev; – če ima zaključene priprave na samozaposlitev (torej pridobitev strokovne presoje zunanjega podjetniškega svetovalca in opravljeno usposabljanje za samozaposlitev); – če v zadnjih 12 mesecih ni bila samozaposlena; – če v zadnjih 5 letih ni prejela finančne pomoči za samozaposlitev od Zavoda za zaposlovanje; – če je samozaposlitev v novoustanovljenem poslovnem subjektu za polni delovni čas, to je 40 ur na teden (oziroma za krajši delovni čas v skladu z izdano odločbo o invalidnosti); – če se samozaposlitev prijavi s sedežem na območju Republike Slovenije. Na podlagi izdelanega zaposlitvenega načrta se mora oseba udeležiti delavnice “Priprava na samozaposlitev”, kjer se seznani s podjetništvom, poslovno idejo, načrtom, s potrebnim znanjem prava, raziskavo trga in trženja, osnovami knjigovodstva in računovodstva in možnostmi uporabe instrumentov podpornega podjetniškega okolja. Delavnica je obvezna za vse, ki želijo prejeti subvencijo za samozaposlitev. Izvajajo jih Obrtno podjetniške zbornice. Subvencijo se lahko dodeli za naslednje oblike samozaposlitve v novoustanovljenem poslovnem subjektu: – zaposlitev kot direktor in lastnik ali solastnik v novoustanovljeni gospodarski družbi ali zavodu (zavarovalna podlaga 040), – pridobitev statusa samostojnega podjetnika posameznika – s.p. (zavarovalna podlaga 005) ali – pridobitev statusa osebe, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost – na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti (zavarovalna podlaga 019). Poslovni subjekt se mora registrirati po podpisu zaposlitvenega načrta za pridobitev subvencije za samozaposlitev. Poslovni subjekt se lahko registrira in se v njem oseba samozaposli že naslednji dan po podpisu zaposlitvenega načrta za pridobitev subvencije za samozaposlitev. 5 Podatke smo pridobili iz virov: ESS in Evropartner 28 5.11. Start up kredit Nove KBM Nova KBM podpira in daje zagon mladim podjetjem s praktično v Sloveniji prvim tovrstnim produktom in sicer t.i. Start up kredit. S tem kreditom želijo spodbuditi mlada podjetja z inovativnimi idejami, jim dati zagon in pomoč pri realizaciji njihove ideje ter da dosežejo uspehe. Start up kredit poleg kredita pomeni tudi spodbuditev malega podjetništva z drugačnimi idejami z velikim potencialom. Odobritev start up kredita je naloga posebne komisije, ki presoja »moč« podjetniške ideje. Znesek posameznega kredita znaša minimalno 24.000 evrov in maksimalno 50.000 evrov (Nova KBM 2011). 29 6. KONTAKTNI PODATKI INSTITUCIJ VIROV FINANCIRANJA V RS V Sloveniji se lahko podjetja (predvsem MSP) pri pridobivanju ugodnejših virov financiranja in drugih koristnih informacij obrnejo na naslednje institucije: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo Slovenski podjetniški sklad – SPS Trubarjeva ulica 11 2000 Maribor tel: 00 386 (0)2 234 12 60 fax: 00 386 (0)2 234 12 82 www.podjetniskisklad.si Gospodarska Zbornica Slovenije Dimičeva 13 1504 Ljubljana tel: 00 386 (0)1 58 98 000 fax: 00 386 (0)1 58 98 100 www.gzs.si Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Celovška cesta 71 1000 Ljubljana tel: 00 386 (0)1 583 05 00 fax: 00 386 (0)1 505 92 70 www.ozs.si Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije – JAPTI Dunajska cesta 156 1000 Ljubljana tel: 00 386 (0)1 589 18 70 fax: 00 386 (0)1 589 18 77 www.podjetniski-portal.si/content.aspx?rootnodeid=9 Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije Tehnološka agencija Slovenije – TIA Dunajska cesta 22 1511 Ljubljana tel: 00 386 (0)1 2308 870 fax: 00 386 (0)1 2308 883 www.tia.si Ekološki sklad Republike Slovenije Tivolska cesta 30 1000 Ljubljana tel: 00 386 (0)1 241 48 20 fax: 00 386 (0)1 241 48 60 www.ekosklad.si 30 Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Škrabčev trg 9a 1310 Ribnica tel: 00 386 (0)1 836-19-53 fax: 00 386 (0)1 836-19-56 www.rdf-sklad.si Slovenska izvozna in razvojna banka – SID banka d.d. Josipine Turnograjske 6 1000 Ljubljana tel: 00 386 (0)1 200 75 00 fax: 00 386 (0)1 200 75 75 www.sid.si 31 7. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA – Rus, Matej. 2010. Otežen dostop do virov financiranja v času krize. Slovenski podjetniški observatorij 2009/2010. Inštitut za podjetništvo in management, malih podjetij. – Kos, Blaž. 2011. Viri financiranja podjetij. Blog. Dostopno na: http://www.blazkos.com/viri-financiranja-podjetij.php – Drnovšek, Mateja in Star, Rok. Podjetništvo. Priročnik (v nastajanju). Ljubljana, oktober 2007. Str. 127-131 – Poslovni angeli Slovenije. 2011. Dostopno na: http://www.poslovniangeli.si/tvegani-kapital/skladi-tveganega-kapitala/ – Portal Imam idejo. Družbe tveganega kapitala. Dostopno na: http://www.imamidejo.si/storitve/druzbe-tveganega-kapitala – Taxgroup. 2011. Dostopno na: http://www.taxgroup.si/ – Taxgroup. 2011a. Struktura sklada tveganega kapitala. Dostopno na: http://dtk.taxgroup.si/si/investitorji/kako-investirati-v-tk/ – MG 2011. Register družb tveganega kapitala. Dostopno na: http://www.mg.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/podjetnistvo_in_konkurenc nost/drugi_pomembni_dokumenti/register_druzb_tveganega_kapitala/ – ZRSZ 2011. Samozaposlovanje. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi_za_iskalce_zaposlitve/samoz aposlovanje – Evropartner. 2009. Kako do subvencije za samozaposlitev? Dostopno na:http://www.evropartner.si/index.php?option=com_content&view=article&id =23&Itemid=52&lang=sl – SPS 2011. Javni razpis P2. Dostopno na: http://www.podjetniskisklad.si/files/p2%202011/P2- 2011_Javni_razpis%20februar%2018_2_2011.pdf – ZDTK. Zakon o družbah tveganega kapitala .2007. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=82515&part=&highlight=ZDTK – Robnik, Lidija. 2006. Financiranje podjetniških mrež s tveganim kapitalom. Revija Management, leto 1. Koper: Fakulteta za management Koper. – JAPTI. 2008. Podjetniški portal. Dostopno na: http://www.podjetniski-portal.si/ – Vozel, Mojca. 2005. Kaj je faktoring in kako deluje: Prožna alternativa bančnemu financiranju, predvsem za manjše. Revija Finance, 215/2005. – NLB Leasing. 2011. Osnovne oblike leasinga. Dostopno na: http://www.nlbleasing.si/leasing/osnovne-oblike-leasinga/218 – Nova KBM. 2011. Interni dokument.