Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire za rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oziroma postavkami. Financira se izključno podjetja, ki na trgu že poslujejo in ustvarjajo promet.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. na trgu predstavlja sekundarni dolžniški finančni vir oz. način financiranja. Iz tega razloga podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami. To pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.

Za več informacij nas kontaktirajte na spodaj zapisane kontaktne podatke.

——————————————————————————————–

Kontaktni podatki

Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.

»Moč upravljanja prihodnosti«

Podjetniški naložbeni center – Sekundarni finančni viri za pravne osebe

in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor

W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304

——————————————————————————————–

Posoja denarja in hitri krediti na enem mestu > Ponudbe > denar, finančni viri za pravne osebe, krediti, posojila, samostojne podjetnike in podjetja (posoja denarja) > Posojila, krediti, denar, finančni viri za pravne osebe, samostojne podjetnike in podjetja (posoja denarja)

FINANCIRANJE OBRATNIH SREDSTEV IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI V PODJETJU S POMOČJO ODKUPA TERJATEV/FAKTORINGA

Financiranje obratovalnih stroškov in investicijsko financiranje

Za ustanovitev, zagon, rast, povečanje in razvoj podjetja, so poleg poslovnih idej pomembni tudi viri financiranja, ki si mora zagotoviti podjetnik. Poleg lastnih sredstev, ki običajno ne zadoščajo, še posebej, če gre za hitro rastoče podjetje, banke nudijo podjetnikom dodaten vir financiranja v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Na ta način pomagajo pri izvedbi zastavljenih ciljev ter rešitve v primeru premostitve trenutnih finančnih težav. Poleg možnosti financiranja, strokovnjaki v nekaterih bankah na željo kreditojemalca svetujejo in nudijo pomoč, in sicer pri sestavi celotnega naložbenega načrta, ki je prilagojen njihovim potrebam.

Banke, ki nudijo kredite za financiranje obratnih sredstev in naložb, s svojimi internimi akti določajo splošne pogoje poslovanja z nosilci malih in velikih podjetij in imetniki zasebne dejavnosti, ki se nanašajo na poslovanje v domači in tuji valuti. Imetnik zasebne dejavnosti je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitveno gospodarsko dejavnost, kot svojo izključno dejavnost.

Kratkoročni krediti, ki jih nudijo banke, so praviloma namenjeni financiranju obratnih sredstev, zalog, nabave blaga in tekočega poslovanja podjetja. Višina odobrenega kredita je odvisna od plačilne sposobnosti kreditojemalca in od analize potreb po sredstvih za tekoče poslovanje. Kreditojemalec mora plačati stroške odobritve kredita, ki so določeni s tarifo oz. posebnim sklepom izbrane banke.

Odplačilna doba kratkoročnega kredita je praviloma do 12. mesecev. Način odplačevanja kredita je določen s kreditojemalčevo pogodbo in je odvisen in prilagojen poslovni politiki izbrane banke. Praviloma kreditojemalci obresti odplačujejo v mesečnih obrokih, glavnico pa poljubno v enakih ali različnih obrokih ali v enkratnem znesku ob zapadlosti kredita. Oblika porabe kredita je lahko različna, in sicer v enkratnem znesku ali v več delnih zneskih, kjer sta črpanje kredita in vračilo usklajena s potrebami kreditojemalca, razpoložljivimi sredstvi in dogovorjeno dobo kreditiranja.

Dolgoročni krediti posameznih bank so praviloma namenjeni financiranju naložb v osnovna sredstva in za financiranje trajno gibljivih sredstev. Gre za financiranje različnih projektov, kot so nakup ali posodobitev osnovnih sredstev (poslovnih prostorov in opreme), posodobitev informacijske tehnologije, prestrukturiranje in posodobitev obstoječega poslovnega procesa, naložbe v nove poslovne procese in druge dolgoročne naložbe.

Odplačilna doba je odvisna od posamezne banke, od razpoložljivosti bančnih virov za dolgoročne naložbe, praviloma pa je do 15 let. V izjemnih primerih je lahko tudi daljša. Banke pri določitvi roka vračila kredita upoštevajo ocene tveganja načrtovane naložbe oz. namen in predmet kredita in obstoječe poslovanje kreditojemalca.

Odobrena višina zneska naložbenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti prosilca, od predračunske vrednosti naložbe, obstoječega poslovanja kreditojemalca, ter od vrste zavarovanja kredita. Praviloma naj bi kreditojemalec zagotovil vsaj 30 % lastnih sredstev.

Črpanje dolgoročnega kredita je možno v enkratnem znesku ali v več delnih zneskih. Poraba kredita mora biti dokumentirana. Kreditojemalec vrača kredit, tako obresti kot glavnico praviloma v enakih obrokih mesečno, oz. je vračilo odvisno od dogovora z banko. Nekatere banke se pri načinu odplačevanja kredita skušajo kar najbolj prilagoditi potrebam in možnostim kreditojemalca. Tako je v nekaterih bankah, glede na načrtovano naložbo oz. vrsto naložbe, možen moratorij na odplačilo glavnice.

Obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne kredite je določena z veljavnimi obrestnimi merami posamezne banke (nominalna, referenčna, letna spremenljiva ali fiksna obrestna mera za devizne kredite). Obrestna mera je odvisna od bonitete kreditojemalca, vrste zavarovanja, ročnosti kredita in poslovnega sodelovanja z banko in je opredeljena v določilih kreditne pogodbe.

Vsak kredit mora biti praviloma zavarovan, na način, ki ga določajo pravila oz. akti izbrane banke. Kreditojemalec lahko predloži banki menico z menično izjavo, ter lahko zavaruje kredit še z vknjižbo zastavo pravice na nepremičnini ali premičnini (hipoteka), zastavo vrednostnih papirjev, zastavo depozita, poroštvo tretje osebe.

Kredit

V življenju so stvari pogosto nepredvidljive. Velikokrat nas presenetijo dogodki, ki so vezani na večjo, neobičajno porabo finančnih sredstev. Dostikrat se zgodi, da potrebne vsote denarja nimamo ali pa nam trenutno ni na razpolago.

Sam pojem »kredit« izhaja iz latinske besede Credere in pomeni varovati, zaupati. Pri kreditnem razmerju gre za pravno razmerje med upnikom, ki da neko stvar na up, in dolžnikom, ki to stvar prejme. V splošni terminologiji velikokrat enačimo pojma kredit in posojilo. Slednje je le kupčija, s katero se med strankama ustvari kreditno razmerje.

Sanje skoraj vsakega Slovenca so lastna hišica ali stanovanje. Nakup stanovanja ali gradnja hiše je velik finančni zalogaj. Za uresničitev običajno ne zadostujejo lastna sredstva, zato je treba pridobiti dodatna finančna sredstva. Pri tem nam lahko priskočijo na pomoč banke s ponudbo najrazličnejših kreditov.

Banke pod določnimi pogoji, ki jih določajo v skladu s svojo poslovno politiko, nudijo kratkoročne in dolgoročne namenske in gotovinske kredite tako fizičnim, kot pravnim osebam. Kreditni pogoji določajo trajanje, zavarovanje in druge značilnosti posojila ter pripadajoče obresti.

Fizična ali pravna oseba pridobi pravico do kredita s sklenitvijo pogodbe po predhodni izpolnitvi pogojev, ki jih določajo poslovne banke. Banka mora zagotoviti, da bo prejela posojena finančna sredstva nazaj, zato ugotavlja kreditno sposobnost posameznika. Kreditna sposobnost je finančna zmožnost dolžnika, da bo posojilo vrnil, in seveda plačal tudi pripadajoče obresti. Banka kreditno sposobnost ugotavlja na podlagi prihodkov in jo izraža v deležu od teh prihodkov v določenem obdobju. Merila za odobritev kredita so določena v posameznih aktih bank, za večino pa velja, da banka odobri kredit posamezniku na podlagi rednih prilivov na osebni račun (nakazilo plače ali pokojnine). V zadnjem času nekatere banke uveljavljajo nov način poslovanja, kjer redni dohodek ni pogoj za odobritev kredita.

Kredit lahko najamejo tudi osebe zaposlene za določen čas ali po pogodbi o delu, ali osebe, ki imajo druge vrste prejemkov za določen čas. Banka jim odobri kredit za čas, ki je krajši od preostanka dobe, v kateri bo ta oseba še prejemala mesečne prejemke.

Slovenija se kot članica EU prilagaja predpisom in varnostnim standardom pri sklepanju poslov, ki varujejo tako komitente, kot tudi ponudnike finančnih storitev. Dogovor o postavitvi in uporabi informacijskega sistema, ki omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo podatkov o komitentih med bankami, SISBON je podpisalo okoli 20 bank in hranilnic, ki poslujejo v Sloveniji. Komitentom ta sistem prinaša predvsem enostavnejše in kakovostnejše določanje bonitete in kreditne sposobnosti. To jim zagotavlja pridobitev posojila v višini, ki čim bolj ustreza njihovi kreditni sposobnosti, bankam in hranilnicam pa omogoča popolnejši vpogled v zadolženost posameznikov in izpolnjevanje njihovih pogodbenih obvez, preglednejše poslovanje s komitenti ter možnost zmanjšanja potencialnih tveganj pri sklepanju poslov s prebivalstvom.

Višina odobrenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti posameznika, vrednosti naložbe, zavarovanja in od dobe odplačevanja kredita. Banka pripravi amortizacijski načrt oz. načrt odplačevanja posojila, iz katerega je razvidno odplačevanje posojila skozi odplačilno dobo po kapitalizacijskih obdobjih. Za vsako obdobje so izračunane obresti, razdolžnica (del glavnice, ki se poplača z anuiteto) ter ostanek glavnice. Posameznik, ki vstopi v kreditno razmerje z banko odplačuje kredit z mesečnimi obroki oz. anuiteto.

Živimo v času nepredvidljivih sprememb. Dolgoročno je zelo težko napovedati, kako se bo razvijal finančni trg in kako se bodo gibale referenčne obrestne mere (npr. Euribor, ki predstavlja letno obrestno mero za medbančne depozite v evrih). Banke svojo poslovno politiko prilagajajo trenutnemu stanju. Predvsem v primeru dolgoročnega kredita, nam kredit s fiksno, nespremenjeno obrestno mero, nudi občutek varnosti. Znesek obroka za odplačevanje takšnega kredita namreč ostane enak, do odplačila celotnega kredita.

Odločitev o izbiri kredita s fiksno obrestno mero, ali s korekcijskim faktorjem, ki je metoda izračuna mesečne obveznosti, po kateri je v začetno anuiteto vgrajen samo del inflacijskih pričakovanj in se mesečni obrok spremeni vsakih šest mesecev, je odvisna od tega, kateri izmed teh načinov je ugodnejši za posameznika.

Sicer pa lahko kredit kadarkoli predčasno ali delno poplačamo, za kar nam banka zaračuna stroške izdelave obračuna in administrativne stroške. Stroški predčasnega ali delnega odplačila kredita se med bankami razlikujejo. Pomembno je tudi vedeti, kako bo banka ravnala v primeru, če kreditojemalec ostane za nekaj časa brez zaposlitve. Nekatere banke dopuščajo možnost, da se za krajši čas zamrzne odplačevanje dolga, druge pa so pri teh določilih manj prilagodljive.

Pri najemu, predvsem dolgoročnega kredita, je treba preučiti celotno ponudbo trga. Cene posojil se razlikujejo glede na dobo odplačevanja, zavarovanje posojila in boniteto posojilojemalca.

Dejanska cena kredita, je izražena v EOM (efektivna obrestna mera) in je izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pomeni skupne stroške kredita, izražene kot letni odstotek odobrenega zneska kredita. Efektivna obrestna mera, ki je seštevek dejanskih stroškov in obrestne mere nam tako pove, koliko bomo dejansko plačali za kredit in nam omogoči lažje primerjanje med različnimi ponudniki. Glede na pestro ponudbo različnih bank in hranilnic, ne drži vedno, da je ponudba matične banke najbolj ugodna, zato je smiselno preveriti ponudbo konkurenčnih bank. Z banko se je običajno mogoče pogajati glede pogojev kreditiranja.

Kreditna sposobnost

Banke odobravajo kratkoročne in dolgoročne, namenske in nenamenske gotovinske kredite. Posameznik pridobi pravico do kredita s sklenitvijo kreditne pogodbe, po prehodnem izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih v skladu z zakonskimi predpisi in s svojo poslovno politiko določajo banke. Tako banke v svojih aktih, poleg določil splošnih pogojev poslovanja z občani, opredeljujejo tudi osnove za ugotavljanje in izračun kreditne sposobnosti občanov, zasebnikov, svobodnih kulturnih delavcev in kmetov.

Pri ugotavljanju in izračunu kreditne sposobnosti banke, poleg svojih meril, upoštevajo tudi merila zavarovalnice, s katero imajo sklenjeno pogodbo.

Pri določanju kreditne sposobnosti se pri različnih kategorijah (zaposleni, zaposleni v tujini, upokojenci, prejemniki rente,…) upoštevajo različni dokumenti, ki izkazujejo redne prejemke. Osnova za izračun kreditne sposobnosti je višina in nezasedenost mesečnega prihodka. Pri zaposlenih se v večini bank za izračun kreditne sposobnosti praviloma kot osnova upošteva mesečna neto plača oz. višina pokojnine prosilca zadnjih treh mesecev ali več, odvisno od vrste in višine zaprošenega kredita.

Banke odobrijo kredit tudi zaposlenim za določen čas, in sicer za čas trajanja zaposlitve, študentom, pa tudi brezposelnim za čas prejemanja nadomestila ob predhodnem ustreznem zavarovanju kredita.

Kreditojemalčev prihodek se lahko, razen v izjemnih primerih, obremeni v okviru ene tretjine ali največ dveh tretjin plače, rente, pokojnine, na račun izbrane banke. Banke odobrijo kredit v okviru kreditne oz. plačilne sposobnosti, vendar pa pri tem preverijo dosedanje poslovanje prosilca. Najvišja dovoljena obremenitev prihodka je odvisna tudi od vrste kredita (stanovanjski, hitri, lombardni) in od vrste zavarovanja. Odstopanja v primeru določanja kreditne sposobnosti in odstopanja v višini obremenitve, so možna v okviru oz. skladu s posebnimi sporazumi, dogovori in ponudbami bank.

Možno je tudi, da banka pod posebnimi pogoji, v primeru, če prosilec ni dovolj kreditno sposoben, omogoča, da v kreditno razmerje stopijo tudi ožji družinski člani, ki so en drugemu soporoki. Banka z vsakim posebej sklene svojo kreditno pogodbo v višini, ki mu omogoča njegova kreditna sposobnost.

Nenamenski gotovinski kredit

Dostikrat se znajdemo v položaju, ko potrebujemo nekaj denarja za nujne nakupe, popravilo avtomobila, novo garderobo, ali pa sanjsko potovanje v tople kraje. Lahko se nam tudi zgodi, da nemudoma potrebujemo denar za povrnitev starih dolgov ali za pokritje negativnega stanja na transakcijskem računu. S ponudbo gotovinskih kreditov nam banke pomagajo uresničiti želje ali pa rešujejo iz trenutnih finančnih zagat. Bistvo gotovinskega kredita je, da je v celoti izplačljiv v gotovini, torej nenamenski, in da ni treba pojasnjevati namena porabe sredstev. Banka nakaže znesek kredita na transakcijski račun in tako prosto razpolagamo s sredstvi.

Banke ponujajo kratkoročne (do 12 mesecev) in dolgoročne gotovinske kredite (od 12 mesecev naprej). Postopek pridobitve gotovinskega kredita je ob pripravljeni ustrezni dokumentaciji hiter in preprost.

Banke kreditno sposobnost kreditojemalca ugotavljajo na osnovi dokazljivih rednih mesečnih prejemkov (plače, pokojnine, invalidnine, najemnin). Praviloma se upošteva ena tretjina prejemkov kreditojemalca glede na višino mesečnih prejemkov in vrsto zavarovanja, pa je kreditna sposobnost lahko tudi drugačna.

Na višino obrestne mere gotovinskega kredita vpliva naše poslovno sodelovanje z izbrano banko, odplačilna doba kredita in način zavarovanja kredita. Ob sklepanju kreditne pogodbe banke zaračunajo stroške odobritve kredita in stroške zavarovanja.

Stroški odobritve kredita so odvisni od dobe odplačevanja, oblike zavarovanja kredita in od sodelovanja z banko. Izračunavajo se v deležih od zneska kredita v skladu z veljavno tarifo.

Stroški zavarovanja kredita so odvisni od načina zavarovanja. V nekaterih bankah ob najetju gotovinskega kredita ni potrebno plačati stroškov zavarovanja, če je bilo sodelovanje z banko ves čas solidno in, če več kot 6. mesecev prejemamo na osebni račun pri banki redne mesečne prilive.

Možnosti zavarovanja kredita so različne. Lahko ga zavarujemo pri zavarovalnici, z lombardom (zastavitev vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov vzajemnih skladov ali denarna sredstva), z vpisom hipoteke itd.

Pri gotovinskem kreditu z zastavo nepremičnine, gre običajno za dolgoročni kredit, ki ga banka v celoti izplača v gotovini, brez dodatne dokumentacije (kupoprodajne pogodbe, računov, gradbenih dovoljenj), ki bi dokazovala namembnost financiranja. Te vrste kredit je namenjen tistim, ki želijo pridobiti gotovinska sredstva višjih zneskov, z daljšo odplačilno dobo. Znesek odobrenega kredita je odvisen od vrednosti zastavljene nepremičnine, višine rednih prihodkov in od dobe odplačevanja kredita.

Banke ponujajo kredite s fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Fiksna obrestna mera prinaša varnost, saj je obrestna mera enaka celotno obdobje odplačevanja kredita in kredit ni izpostavljen rasti referenčne obrestne mere. Pri izbiri spremenljive obrestne mere je treba računati na spremenljivo višino mesečnega obroka oz. anuitete. Kredit je v večini bank mogoče dobiti v domači ali tuji valuti.

Odplačilna doba potrošniškega gotovinskega kredita je odvisna od vrste in višine kredita ter načina zavarovanja. Gotovinski kredit lahko odplačujemo preko upravno izplačilnih prepovedi ali z drugimi dogovorjenimi oblikami.

Večina bank banke ponuja t.i. Hitri kredit. Prednost tega kredita je v hitrem in enostavnem postopku odobritve. Pogoj za pridobitev kredita je, da je prosilec komitent banke in je kreditno sposoben. Gre za kratkoročni potrošniški kredit, ki je lahko nenamenski ali namenski. Večina bank omejuje višino zneska odobrenega kredita, na splošno pa gre za manjše posojilne zneske, s katerimi si posojilojemalec reši trenutno finančno stisko. Odobritev hitrega kredita ni vezana na predložitev plačilne liste, ali potrjeno prošnjo in upravno izplačilne prepovedi pri delodajalcu. Tako lahko prosilec praviloma pridobi kredit le na osnovi izpolnjene prošnje ter predložitve osebnega dokumenta in davčne številke. Večina bank določi najmanjši možni obrok mesečnega odplačevanja hitrega kredita.