V Banki Slovenije (BS) so ugotovili, da tveganja, povezana s potrošniških kreditiranjem, prevelika. Kljub predhodnim ukrepanjem za vzdrževanje zmerne rasti potrošniških kreditov, je ta presegala 10%. Delež odstopanj pri razmerju med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek in povprečne ročnosti kreditov je po njihovem mnenju previsok. Tako so lani novembra prejšnja priporočila preoblikovali v zavezujoč instrument (omejuje se tako ročnost potrošniških kreditov in razmerje med letnim stroškom odplačevanja in letnim dohodkom kreditojemalca, kar pa hkrati velja tudi za stanovanjske kredite).
Sklep sicer ne velja za vloge, ki so bile oddane pred novembrom 2019. Sklep še zraven vsebuje tudi en nezavezujoč makrobonitetni instrument, in sicer priporočilo glede najvišjega razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan.
Razlog za to odločitev naj bi bila predvsem tveganja, natančneje povezana z rastjo potrošniških kreditov, ki se niso zmanjševala, kljub makrobonitetnemu priporočilu leto poprej. Medletne rasti teh posojil so ostajale visoke, kakor tudi njihov znesek. V zadnjih letih pa se podaljšala tudi povprečna ročnost potrošniških kreditov. V zadnjem letu se je podaljšala na 7 let (iz 5,6 leta). Hitro pa je poskočil tudi obseg potrošniških posojil, ki presega ročnost 10 let, najdaljše ročnosti pa presegajo 12 let.
Od priporočil BS je odstopala četrtina zneska vseh odobrenih kreditov, kar je v razmerah umiranja gospodarstva zaskrbljujoče. Ukrep je usmerjen v ohranjanje finančne stabilnosti in preprečevati prekomerno rast kreditiranja in prekomerno zadolževanje. Povprečna efektivna obrestna mera za potrošniške kredite znaša 8,2% – nespremenljiva OM in 6,5% pri spremenljivi obrestni meri. Ukrep še hkrati krajša ročnost teh posojil, in sicer iz prejšnjih priporočenih 10 let na zdajšnjih predpisanih 7 let.
Slovenija je med evropskimi državami na prvem mestu po deležu posojil, ki imajo ročnost daljšo od 5 let.
Ukrepi sicer ne veljajo za lizinge, vseeno pa se mora pri presojanju kreditne sposobnosti upoštevati tudi obveznosti iz lizing pogodb.
S temi ukrepi se je posledično v stiski znašel tudi marsikateri (predvsem mikro) podjetnik, zato so ti posegli po sekundarnih finančnih virih.