Avtor: pd

Prav stroški slednjih, ki so znašali 333 milijonov evrov, ostajajo glavni vir krčenja dobička bank tudi letos, ugotavljajo v Banki Slovenije. Dobiček bank pred obdavčitvijo je do julija znašal 84 milijonov evrov, kar je približno polovico manj kot lani.
Junij in julij sta bila znova v znamenju krčenja posojil podjetjem, za kar so poskrbele predvsem banke v večinski tuji lasti. Te so neto obseg posojil nefinančnim družbam junija znižale za 52 milijonov evrov, julija pa še za 66 milijonov evrov. Skupaj so banke v dveh mesecih podjetjem odobrile za dobrih 90 milijonov evrov manj posojil, pri čemer je iz podatkov razvidno, da so banke v večinski domači lasti kreditiranje nekoliko povečale. Medletna rast posojil podjetjem se je skrčila na vsega 0,1 odstotka.

Iz podatkov o bonitetni strukturi razvrščenih terjatev bank je razvidno, da se kakovost bančnega portfelja še naprej poslabšuje. Delež razvrščenih terjatev, ki imajo najslabši bonitetni oceni D in E, se je junija v primerjavi z začetkom leta povečal z 2,2 na skupaj 2,7 odstotka. Skupaj so imele banke konec junija oblikovanih za dobri dve milijardi evrov oslabitev, s čimer so pokrile 4,1 odstotka od več kot 50 milijard evrov razvrščenih terjatev. Na začetku leta je pokritost dosegala 3,7 odstotka.
Povečuje se tudi število podjetij, ki posojila odplačujejo z zamudo. Če je bilo v začetku leta takih manj kot 4000, jih je bilo junija že več kot 4500. Najslabše so razmere v gradbeništvu, saj tam kar petina podjetij posojila vrača z več kot 90-dnevno zamudo, skoraj 30 odstotkov pa jih tudi sicer posojila odplačuje z zamudo. Julij je v bankah zaznamovalo predvsem krepko zmanjšanje bilančne vsote – za skoraj 1,5 milijona evrov. Večji del zmanjšanja bilančne vsote je posledica zapadlosti skoraj 900 milijonov evrov obveznosti do Evrosistema, hkrati pa so se banke razdolževale še pri domačih in tujih bankah.

Kreditiranje okoljskih naložb podjetij 53PO15

Razpisnik: Eko sklad

Rok: 30.04.2016 oz. do porabe sredstev

Višina sredstev: 10.000.000,00 EUR

Predmet javnega razpisa

Predmet in namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb v:

• 1A.zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,
• 1B.zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov),
• 1C.gospodarjenje z odpadki,
• 1D.Varstvo voda in učinkovita raba vode,
• 1E.odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in
• 1F.začetne naložbe v okoljske tehnologije

Vlagatelji

Do kreditov so upravičene gospodarske družbe in druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona

Kreditni pogoji

Obrestna mera za kredite je odvisna od vrste naložbe in znaša trimesečni Euribor + najmanj 1,5%, oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države.

Odplačilna doba je krajša ali enaka dobi vračila naložbe, ki je izkazana v vlogi za kredit. V nobenem primeru ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem, oziroma največ 5 let za namene nakupa opreme (in vozil). Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ eno leto.

Kredit se odobri v deležu od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je 85% priznanih stroškov naložbe za namene A in B in 80% priznanih stroškov naložbe za namene C in D ter 75% priznanih stroškov naložbe za namen F.

Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 2 milijona EUR. Skupna zadolženost kreditojemalca pri Eko skladu ne sme preseči 10 milijonov EUR.