Leasing je pogosta oblika pridobivanja sredstev za podjetja. V poslovni praksi se mnogo podjetij namesto za kredit in nakup predmeta, ki ga potrebujejo, enostavno odloči za financiranje v obliki leasinga. V takem primeru bo podjetje na boj enostaven način takoj dobilo predmet, ki ga potrebuje, skleniti pa bo moralo le en pravni posel, in sicer pogodbo o leasingu.
Kaj leasing sploh je?
Sam pojem leasing ni enostavno definirati, saj obstaja veliko različic tega odnosa, veliko posameznih aspektov se enostavno določi v pogodbi med strankami tega posla. Poleg tega leasing ni definiran v zakonodaji oziroma ne obstaja predpisov, ki bi ga točno urejalo, ampak leasing le združuje veliko aspektov drugih, v zakonu urejenih in definiranih, ter torej točno določenih, poslov. Za razliko od slovenske ureditve je leasing v nekaterih državah zakonsko urejen, in so urejene tudi določene pojavne oblike leasinga (na primer v Bosni in Hercegovini).
Vendar pa imajo vse vrste leasinga določene skupne značilnosti, in se torej sam posel da na splošno definirati, z najpogostejšimi elementi. Ime leasing pride iz angleščine, in sicer iz besede »lease«, kar pomeni najeti oziroma dati v zakup. Leasing je pogodbeni odnos, v katerem se dajalec leasinga obvezuje priskrbeti objekt leasinga in prejemniku leasinga odobriti pravico koriščenja objekta leasinga za določeno obdobje, ta prejemnik leasinga pa se obveže v zameno plačati določen znesek. Prejemnik leasinga mora potem po času, ki je v pogodbi določen po navadi brez odlašanja predmet leasinga vrniti dajalcu leasinga v stanju, kot je bil dogovorjen, čimprej, brez odlašanja. Kot pa bomo videli spodaj, obstaja tudi možnost, da so se stranke dogovorile, da po preteku časa, in po poteku plačevanja določenih zneskov, kot dogovorjeno, predmet leasinga preide v lastništvo prejemnika leasinga, in ga je torej preprosto povedano v določeni meri z obroki za plačevanje leasinga »odplačal«.
Kot vidimo gre pri tem pravnem poslu za določeno vrsto financiranja. Predmet leasinga so lahko tako premičnine, kot nepremičnine, zelo redko pa so to neopredmetene stvari, na primer intelektualna lastnina. Ker sam pravni posel leasinga ni pravno urejen, to omogoča veliko fleksibilnost pri določanju pogojev in določb leasinga, in s tem se lahko prilagaja potrebam strank vsakokratnega posla. Po drugi strani pa ta pravna neurejenost predstavlja določeno pravno negotovost, saj za leasing velja res le to, kar stranki določita v pogodbi in kako odnos opredelita, zato je na tem mestu potrebno biti previden. Kljub vsemu temu, pa so se v praksi izoblikovale določene vrste leasinga, ki jih lahko v iste skuine uvrstimo na podlagi ujemajočih se določb glede leasinga v pogodbah. Določbe v pogodbah, ki pomenijo razmejitve med določenimi vrstami leasinga se lahko nanašajo bodisi na to, koliko strank je del pogodb, kako se prenaša lastništvo nad predmetom leasinga, oziroma kdo bo lastništvo pridobil, pa tudi glede na to, kaj je sam objekt leasinga. Tako obstaja mnogo pojavnih oblik v praksi, ki so dobila tudi svoja imena.
Spodaj bo predstavljeno nekaj oblik leasinga, ki se v praksi pogosto pojavljajo, in pa glavne značilnosti le-teh, ki lahko pomagajo pri odločitvi, kateri leasing je najboljši za določene potrebe.
Kaj je lahko predmet leasinga?
Predmet leasinga so lahko premičnine, nepremičnine, pa tudi neopredmetena sredstva. V zvezi s tem se v praksi pogosteje pojavlja na primer leasing potrošnih predmetov, ki je oblika leasingov premičnin. V tem primeru bo predmet leasinga neka potrošna stvar, na primer bo imelo podjetje na leasing v pisarni velik kopirni stroj, za katerega bo plačevalo mesečno določen znesek, ne bo pa v lasti podjetja. Podjetjem se to splača, ker potem tudi stroške popravil plačuje dajalec leasinga.
Najbolj pogost pa je v Sloveniji leasing investicijskih dobrin, in sicer premičnin kot investicijskih dobrin. V tem primeru bodo predmet leasinga prevozna sredstva, oprema v podjetju, ali pa neki produkcijski stoji, ki podjetju pomagajo pri proizvodnji blaga, in tako predstavljajo investicijo podjetja.
Število strank se lahko razlikuje
Glede na to, koliko strank je del leasinga ločimo direktni in indirektni leasing. Pri direktnem se predmet leasinga pridobi z eno pogodbo, ki se podpiše med dvema strankama, in sicer pridobiteljem predmeta leasinga, ki tudi proizvaja predmet in pa zakupnika predmeta leasinga. Se pravi imamo tukaj direktni odnos med zakupnikom predmeta leasinga in dobaviteljem predmeta, ta dajalec predmeta pa sam skrbi za svoje financiranje.
Pri indirektnem leasingu imamo tristransko poslovno transakcijo v kateri sodelujejo dobavitelj predmeta leasinga, zakupnik oziroma prejemnik leasinga in pa neko podjetje za leasing ali zakupodajalec. Tako je treba skleniti več dogovorov, najprej pogodbo med dobaviteljem predmeta leasinga in podjetja za leasing oziroma zakupodajalcem. Nadalje pa tudi pogodbo o leasing med podjetjem za leasing in prejemnikom leasinga. V tej vrsti leasinga gre za prodajo zakupljenega predmeta, vendar financiranje poteka preko te kompanije za leasing, ki je tudi stranka pogodbe o leasingu.
Kako bo po koncu leasing razmerja z lastništvom?
To vprašanje je pri sklenitvi pogodbe o leasingu najpomembnejši element. Od tega bo odvisno, ali bo jemalec leasinga ob koncu časa, za katerega je pogodba sklenjena, predmet leasinga moral vrniti dajalcu leasinga, ali pa bo lahko predmet obdržal, in bo glede na pogodbo prešla lastninska pravica nanj. Če lastninska pravica ne preide, govorimo o poslovnem leasingu, ko pa jemalec leasinga postane lastnik gre za finančni leasing.
Operativni leasing je v bistvu neke vrste najem, ki se lahko prekliče kadarkoli, razen če je določen nujni minimalni čas določen v pogodbi – nek odpovedni rok. Pri tem jemalec leasinga v bistvu plačuje najemne obroke, v zameno pa stvar lahko uporablja. Poleg tega bo cena določena tako, da bo dajalcu leasinga poplačana tudi obraba stvari – izguba vrednosti z časom in obrabo.
Ker leasing ni urejen točno, bomo pravni vidik finančnega leasinga, torej kjer lastninska pravica preide lahko primerjali z posojilom, ki traja dolgo časa. Pravni vidik je torej, da gre za financiranje, oziroma neke vrste investiranje. Učinek je na koncu v bistvu isti, vendar pa pri posojilu, prejemnik posojila denar dobi takoj, in tako tudi lastninsko pravico ima takoj na predmetu. Potem pa kredit odplačuje. Pri leasingu pa lastninska pravica preide šele po vseh odplačanih obrokih, torej po poteku s pogodbo določenega časa. Po navadi traja razmerje zelo dolgo, značilno pa bo tudi, da bo šlo a direktni leasing, kjer bo razmerje med proizvajalcem in jemalcem leasinga. Dolžina razmerja in višina določenih obrokov bo določena tako, da se bo na koncu plačala celotna cena predmeta, plus neke vrste obresti, da dajalec leasinga dobi nazaj svoje stroške investicije. Ta presežek nad nabavno ceno, ki ga bo na koncu dajalec leasinga dobil, in predstavlja razliko med tem, če bi jemalec leasinga stvar enostavno kupil, predstavlja poplačilo dajalca leasinga za njegovo financiranje jemalca leasinga. Takšen leasing bo najbolj pogost v Sloveniji.
Ali se leasing splača?
Podjetje se bo pogosto odločalo med leasingom in tem, da stvar enostavno kupi, bodisi, če denar ima, ali pa da za stvar dobi financiranje (na primer vzame kredit). Pri tem je dobro, da podjetnik pozna pojavne oblike in pa tudi prednosti in slabosti leasinga. Minus je to, da podjetje nima lastniške pravice nad predmetom (vsaj do konca leasinga, če gre za finančni). To bo pomenilo, da z predmetom leasinga ne bo moglo delati kar želi, ga prodati naprej, izboljševati oziroma
spreminjati. Če bo imelo sklenjeno pogodbo za finančni leasing bo lahko po dolgem obdobju leasinga, ko bo predmet leasinga dobilo v lastništvo ta že zastarel.
Vendar pa se nasprotno lahko podjetje, če dobro premisli za kaj vzame finančni in za kaj poslovni leasing, temu riziku izogne, in ga celo obrne sebi v prid. Pri samem nakupu nekega stroja s strani podjetja, bo potem to podjetje vezano na ta stroj, in se bo težje odločilo za menjavo stroja, ko bo ta zastarel. Nasprotno bo z leasingom podjetje lažje sledilo tehničnemu napredku, saj bo v primeru poslovnega leasinga enostavno sklenilo novo pogodbo, in v zakup lahko dobilo novejši stroj. To je morda povezano z večjimi stroški, vendar bo tudi poslovanje podjetja z novimi in naprednimi stroji bolj dobičkonosno. V primerjavi s tem, da podjetnik vzame kredit za nabavo predmeta, ki ga potrebuje, bo prednost leasinga sigurno to, da je postopek enostavnejši. Gre za en posel, medtem, ko bo pri opciji kredita in potem nakupa, podjetnik moral najprej poskrbeti, da dobi kredit. Postopki odobritve kredita so bolj zapleteni kot sama sklenitev pogodbe o leasingu. Temu je tako predvsem zato, ker so pogoji, ki jih mora podjetje izpolnjevati pri leasingu precej manj strogi kot pri kreditu.