Ljubljana – Ustanovitev posebne namenske družbe, ki bi upravljala s slabimi terjatvami do malih in srednje velikih podjetij (MSP), je mogoče pričakovati do konca leta, če bo do nje prišlo, je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Ekonomist Jože P. Damijan je na konferenci Izzivi prestrukturiranja in financiranja malih in srednje velikih podjetij predstavil, da je presežna zadolženost problem tudi pri MSP, saj ta podjetja za razliko od velikih ne morejo priti do refinanciranja kreditov v tujini ali z izdajo obveznic. Zato visi grožnja bankrota nad nekaterimi MSP kljub dobremu poslovnemu modelu. Kot je v svoji analizi ugotovil Damijan večina MSP ni prezadolžena, problematičnih je 15,5 odstotka vseh podjetij iz tega sektorja, to je 8777 podjetij, ki imajo skupaj dve tretjini celotnega neto dolga. Od tega je približno polovica močno prezadolženih. V segmentu MSP so najbolj zadolžena mikro podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi, saj imajo za 60 odstotkov presežnega dolga, to je 2,4 milijarde evrov, medtem ko imajo 17 odstotkov presežnega dolga srednje velika podjetja (med 50 in 250 zaposlenih).
Obstaja več možnosti za reševanje problema zadolženosti MSP, je dejal Boštjan Jazbec. “Ena od možnosti je, da to opravijo banke same, kar v veliki meri že počnejo. Druga možnost je, da nalogo prevzame Družba za upravljanje terjatev bank. Tretja pa je ustanovitev nove slabe banke, ki bi jo pretežno financiral tuji kapital.” Po njegovih besedah so te možnosti trenutno v razpravi, odločitev pa bo v veliki meri slonela na ministrstvu za finance. Predvsem zaradi možnosti morebitne spremembe zakonodaje, ki bi lahko v veliki meri omogočila privatizacijo DUTB, je rekel Jazbec: “Predvsem se namreč pojavlja problem možnosti novih kapitalskih vložkov, ki so trenutno v Sloveniji omejene. Tuji kapital zaradi trenutne zakonodaje ne more priti v DUTB. Banke verjetno same ne bodo zmogle celotnega bremena.” Zato bo po guvernerjevih besedah največ verjetno treba narediti na ustanovitvi nove zasebne slabe banke. Kot smo poročali, bi se ta posebna namenska družba izločila iz Probanke, saj bi slabe terjatve do MSP upravljala na podlagi Probankinega informacijskega sistema. V to slabo banko pa bi vstopil zasebni kapital. Ena od možnosti je po besedah Jazbeca, da bi banke same bile lastnice te družbe.
Potrebujemo učinkovitejše prestrukturiranje dolga in insolvenčne postopke, je na konferenci dejal Boštjan Jazbec. Banka Slovenije z Združenjem bank Slovenije pripravlja smernice za prestrukturiranja MSP, ministrstvo za finance in BS pa vodita postopke, skupaj s svetovalci, za vzpostavitev posebne namenske družbe, ki bi upravljala slabe terjatve do MSP. Banke ne smejo povečati kreditiranja z znižanjem kreditnih standardov in ne smejo čutiti pritiska.
V malih in srednje velikih podjetjih veliko priložnosti
MSP zaposlujejo 67 odstotkov vseh zaposlenih in v krizi so bila mala in srednje velika podjetja bolj prizadeta od velikih podjetij. V MSP je več kot 70 odstotkov vseh slabih kreditov.
Slovenija je Evropi pokazala, kako delati v krizi brez tuje pomoči, je dejal Istvan Szekely iz evropske komisije. A delo še zdaleč ni opravljeno.
Po njegovih besedah bodo pomembno vlogo v prihodnosti imela MSP. Pri tem je izrazil začudenje, da banke v državah, kot je Slovenija, ki imajo gospodarsko rast, tožijo, da ni projektov za financiranje. Danes je drugače kot pred krizo, a priložnosti za financiranje so − prav v malih in srednje velikih podjetjih.
Konferenco sta organizirala Banka Slovenije in predstavništvo evropske komisije v Sloveniji.