Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | MOOM d.o.o. – Opis postopka o zaposlovanju novih delavcev, da lahko uspešno nadaljujete svoje poslovanje z dodatnim članom

MOOM d.o.o. – Opis postopka o zaposlovanju novih delavcev, da lahko uspešno nadaljujete svoje poslovanje z dodatnim članom

21.11.2020

Ko odpremo podjetje pa naj bo to oblika samostojnega podjetnika, družbe z omejeno odgovornostjo ali katera koli druga oblika, smo ponavadi v štartu edini, ki delamo v podjetju mi sami. Z rastjo poslovanja, torej prometa in dobička, pa seveda počasi dela ne zmoremo več sami in potrebujemo pomoč. Dokler je to majhna pomoč nam lahko pomagajo bližnji brez obveznosti seveda ampak s časom pa bi potrebovali nekoga za poln delavnik, sepravi 8hr na dan in 40 hr na teden.

Ogromno podjetnikov, sploh sp-jevcev, si ne želi bremena, ki ga prinese novi zaposleni. Kot smo zapisali v članku o delavnih standardih je precej jasno, da Evropska Unija, in seveda Slovenija kot njena članica, močno bremzata majhne podjetnike, da bi zaposlovali nove ljudi. Preprosto preveč komplikacij prinaša nov zaposleni, da ne komentiram pravne zaščite, ki jo uživa delavec v veliko večji meri, kot delodajalec. Pa si poglejmo, na kaj vse torej moramo paziti, ko se odločimo razširiti svojo ekipo.

Pogodbe o zaposlitvi se ločijo na:

  1. pogodbo za določen čas,
  2. na pogodbo za nedoločen čas, ter
  3. seveda v poštev pridejo tudi t.i. prekarni delavci. Sepravi, da z določenim podjetjem oz. fizično osebo, ki ima sp ali je kako drugače registrirana za opravljanje dejavnosti, sklenemo pogodbo za opravljanje določenega dela.

Nazivi treh omenjenih nam že sami po sebi razložijo, kakšen je njihov pomen. Z njimi se določi neko razmerje med delodajalcem ter delavcem, katerega pogoji so potem natančneje določeni v pogodbi sami. Sepravi, pri pogodbi za določen čas, gre za zaposlitev delavca za določen čas (pol leta, leto, dve leti, tri leta, itd.), pri pogodbi za nedoločen čas pa konec pogodbe ni določen. Prekarno delo je tukaj precej ločeno oz. je razmerje sklenjeno precej drugačno od drugih dveh. Gre se le za sklenjeno pogodbo in ključno pri tem je, da ni sklenjeno t.i. delavno razmerje in stran, ki opravlja storitve in je za to tudi plačana nima tolikšnih obveznosti ter tudi pravic ne, kot jih imata strani pri sklenitvi pogodb za določen oz. nedoločen čas. Tukaj bi poudarila, da se smatra prekarno delo kot zelo nestabilna oblika dela in pogosto precej nezaželjena na strani delavcev. Oziroma odvisno za koga. Nekaterim zelo odgovarja, da nimajo ‘direktnega’ šefa nad sabo ter da si lahko sami organizirajo čas, kakor si želijo in je važno le, da je delo narejeno ampak je pa velika slabost, da zaradi te nestabilnosti, mnogi prekarni delavci ne uživajo bonitet zaposlenih poleg tega je za njih veliko težje pridobiti kredit, saj jih banke smatrajo za osebe, za katere je odplačevanje kredita zelo majhna verjetnost, ker nimajo stabilnih prihodkov. Kot bonitet zaposlenih pa bi najbolj izpostavila bolniško ter plačan dopust. Ko nekdo dela na t.i. prekarni način ob

bolezni oz. porodniški ter starševskem dopustu ne dobi nobenih nadomestil niti nima zagotovila, da ga ob njegovi vrnitvi delo čaka. Enako velja za dopust. Prekarni delavci nimajo plačanega dopusta vključenega oz. si ga morajo sami zagotoviti, v smislu, da pač v obdobju ko delajo zaračunajo višje cene, ki jim torej omogočijo, da si lahko privoščijo oddih/dopust ter seveda bolniško oz. porodniško. Problem prekarnega dela je torej tudi dejstvo, da večkrat oseba nima nikogar ki bi ga/jo nadomeščal in je za vse sam/a. Zato sta odhoda na bolniško oz. dopust toliko težja, če podjetnik ne želi izgubiti stalnih strank oz. prihodkov.

Podobno velja tudi za pogodbo za določen čas, ki je enako v primerjavi s pogodbo za nedoločen čas, nezaželjena oblika dela za delavca in tudi manj bonitet uživa delavec. Je pa res, da mnogokrat če se delavec izkaže za dobrega med pogodbo za določen čas, se mu po izteku le-te sklene nova za nedoločen čas. Pri obeh razmerjih pa ima delavec tako pravico do plačanega dopusta kot tudi do bolniške/porodniške ter starševskega dopusta.

Zdej, kot lahko sklepate naj bi bilo tisto, kar se za delavca smatra za neugodno obliko zaposlitve, za delodajalca pravzaprav ugodno. Pri prekarni zaposlitvi za delavca ne rabi nič plačevati ko le-ta ne dela oz. pogodbo se precej lahko tudi konča, če dela ni oz. nam delo določenega podjetnika pač ne odgovarja. Pri pogodbi za določen čas, če mu delavec ne odgovarja, se pogodba preprosto ne podaljša. Lahko bi rekli, da sicer se pa lahko nekoga preprosto odpusti tako pri pogodbi za določen kot za nedoločen čas, a postopek odpuščanja žal ni tako enostaven in v njem delavec pravno v večini primerov uživa boljši položaj kot delodajalec. To potrjuje tudi statistika, saj je v letu 2017 le 17% vseh na novo zaposlenih oseb sklenilo pogodbo za nedoločen položaj, medtem ko jih je kar 83% sklenilo pogodbo za določen čas.

Po drugi strani pa je vseeno dobro, da ima delodajalec nekaj dobrih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, saj je tudi zanj to stabilno. Enako lahko tudi njemu prekarni delavci hitro odpovejo delo, oz. odpoved je v primerjavi z odpuščanjem zelo lahek postopek za delavca, praktično vse, kar mora delavec upoštevati je odpovedni rok.

Torej, kot delodajalec lahko zaposlimo nekoga po pogodbi kot t.i. prekarno delo, za nedoločen čas ali pa za določen čas. Lahko pa tudi zaposlimo mlado osebo, svežo od študija, ki se smatra za pripravnika/pripravnico. Njemu oz. njej lahko po zakonu namenimo veliko nižjo plačo, kot bi jo osebi z nekaj delovne dobe, ampak doba zaposlitve osebe kot pripravnika lahko traja le eno leto in ne v nedogled. Enako je pri zaposlitvi za določen čas, smatra se, da naj bi bili vsi delavci zaposleni za nedoločen čas, torej se lahko nekoga zaposli za določen čas, le če:

  • gre za opravljanje sezonskega dela,
  • gre za nadomeščanje odsotnega delavca,
  • gre za občasno povečan obseg dela, ter če
  • gre za delo, ki bo trajalo le za določen čas.

Podobno velja tudi za prekarno delo. Če delavec pri nas opravlja praktično poln delavnik, naj bi ga zaposlili za nedoločen čas.

Pa da se lotimo zaposlovanja, kaj torej rabimo narest?

  1. Objaviti prosto delovno mesto, ampak le če je delodajalec iz javnega sektorja oz. je gospodarska družba v večinski državni lasti. Z ostala privat podjetja od 12. aprila 2013 ta postopek ni več potreben. Sicer se pa prosto delovno mesto objavi preko portala e-vem, kamor se registrirate z digitalnim potrdilom in izpolnite t.i. obrazec PDM-1. Izpolnitev je precej preprosta, izpolni se le polja o tem za kakšno delo gre, poskusna doba, če je, o potrebni izobrazbi, začetku dela ter seveda za kakšno zaposlitev se gre. Na splošno pa se delovna mesta objavljajo sedaj večinoma kar na socialnih omrežjih, sploh na linkedin-u, preko kadrovskih agencij npr. Adecco je ena izmed njih, ki vam lahko precej pomagajo, sploh če iščete precej specifičen kader, potem pa seveda portal Mojedelo.si je precej aktualen.
  1. Drugi korak predstavlja zbiranje podatkov kandidatov. Zaradi novih uveljavitev o uporabi osebnih podatkov mora delodajalec od vseh prijaviteljev pridobiti tudi izjavo o dovolitvi uporabe oz. obdelave osebnih podatkov, da ne bi prišlo do kakršnih koli komplikacij. To lahko objavite že v objavi prostega delovnega mesta, naj kanditati slednje pošljejo kar ob CV-ju. Izjava naj bi izgledala takole:

Spodaj podpisani, (ime osebe), stanujoč (naslov), EMŠO: _______________, dovoljujem uporabo in obdelavo svojih osebnih podatkov (ime podjetja).

Neizbrane kandidate je treba pisno obvestiti, da niso bili izbrani za delo in jim na njihovo zahtevo vrniti predložene dokumente, v 8-ih dneh po zaključenem postopku izbire.

  • Tretji korak – imamo že izbranega kandidata

ZDRAVSTVENI PREGLED

Pred začetkom opravljanja dela, je delavca potrebno napotiti na zdravniški pregled v izbrano ambulanto za medicino dela.

SEZNANITEV Z DELOM – SKLENITEV POGODBE

Delavca je treba seznaniti z delom oz pogoji le-tega, ter skleniti pisno pogodbo o zaposlivti. Ta pa je veljavna, ko je podpisana s strani obeh strank. Z dnem začetkom dela, ki je zapisan v pogodbi, začnejo veljati pravice in dolžnosti ter vključitev v zavarovanja.

  • Četrti korak – Prijava delavca v obvezna zavarovanja

Delavca je treba pred 3 dni začetkom dela prijaviti tudi v obvezna zavarovanja. Tudi to se naredi preko portala e-vem, kamor se delodajalec prijavi z digitalnim potrdilom.

Obrazci se imenujejo:

  • M1 – PRIJAVA V ZAVAROVANJA
  • M2 – ODJAVA IZ ZAVAROVANJ
  • M3- SPREMEMBE

Torej, pred začetkom dela je treba za delalca izpolniti M1 obrazec. Na tem izpolnete podatke o delavcu, ki so ime in priimek, stalni naslov ter emšo. Izberete klasifikacijo dela, ki ga bo le-ta opravljal, kdaj začne z delom (takrat začnejo veljati zavarovanja), za kakšno pogodbo o zaposlitvi gre, koliko urni delavnik ter ali je poskusna doba. V obliki scana je treba priložiti tudi podpisano pogodbo o zaposlitvi. V roku največ treh dni nazaj dobite tudi potrdilo o prijavi delavca, ki ga morate shraniti tako vi, kot ga tudi posredovati delavcu v vednost.

M2 Obrazec pride v poštev pri prenehanju veljavnosti pogodbe, ko se delavca odjavi iz obveznih zavarovanj. V tem primeru, le izberete, razlog ter datum konca zavarovanja (enako kot konec delavnega razmerja) ter enako je treba priložiti scan npr o odpovedi, itd.

M3 obrazec pa se izpolnjuje, če pride do raznih sprememb pri pogodbi, npr. opravljanje drugega dela, sprememba oblike pogodbe, podaljšanje pogodbe, itd.

Sicer pa se glede postopkov z zaposlenimi najbolj ozirajte na Zakon o urejanju trga dela (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201321&stevilka=785) ter na Zakon o delavnih razmerjih (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/112301) .

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.