Podjetje se na začetku svoje poti, pa tudi kasneje vedno znova znajde pred potrebo po financiranju. Tudi za dobro poslovanje potrebuje podjetje ustrezen načrt, kako se bo financiralo. V zvezi s tem obstaja veliko možnih virov za pridobivanje denarja s strani podjetja, vsaka od njih pa ima svoje prednosti in slabosti. Predvsem glede na stanje v podjetju, panogo, starost, in glede na dostop do različnih virov, se bo podjetje odločilo, kateri vir financiranja mu najbolj ustreza.
Podjetje bo seveda najprej na začetku poskusilo financiranje pridobiti iz lastnega poslovanja oziroma iz lastnih virov, kot na primer od osebnih financ podjetnika. Na začetku se morda zdi dobra ideja pridobiti kredit za samo ustanovitev podjetja, vendar pa je bolje, da podjetnik, na začetku poskuša, če ne gre za podjetje kjer je potreben za začetek enormen vložek, podjetje poskuša zagnati sam. Najprej je koristno, da vidi, ali podjetje sploh ima možnosti na trgu, preden se zadolži. Če mu uspe samemu zagnati poslovanje s svojim lastnim kapitalom, in bo podjetje že imelo določeno stopnjo prodaje svojih izdelkov ali storitev, bodo tudi investitorji raje investirali vanj. Redko kateri investitor ali banka bo investiral v podjetje, ki ima le idejo, razen če gre seveda za neko visoko tehnološko idejo, ki se lahko na primer tudi patentira. Za zagon takšnih tehnoloških podjetij podjetnik kapitala na začetku verjetno ne bo mogel zbrati sam.
Med viri financiranja je v Sloveniji delež kreditov na banki v primerjavi z ostalimi možnostmi financiranja veliko večji kot v ostalih razvitih državah. To kaže na to, da slovenska podjetja ne poznajo prednosti drugih možnosti financiranja in se zato še vedno odločajo le za banke. Kredit ni primerna odločitev za vsako situacijo, kjer se potrebuje likvidnostna sredstva. Včasih bo na primer, v primeru, da podjetje potrebuje likvidnostna sredstva zelo hitro, bolj pametno izbrati prodajo terjatev, kot se odločiti za komplicirano pridobitev kredita. Nadalje, v primeru, da obstaja razpis za določen projekt oziroma vrsto dejavnosti, kjer država ponuja nepovratna sredstva, se zdi nespametno vzeti za to kredit, preden se preišče možnosti razpisov. Tako bodo spodaj predstavljene možnosti različnih financiranj z namenom, da se podjetjem predstavi, da banke niso edini, pa tudi ne vedno najboljši vir, kjer lahko pridobijo likvidnostna sredstva.
Dolgovi – dolžniški viri financiranja
Dolžniški viri financiranja so razni krediti od bank in posojila iz drugih virov, tudi od poslovnih partnerjev. Glavna značilnost je, da gre za povratna sredstva, denar je treba torej vrniti. Poleg tega denarja – glavnice pa podjetje odplačuje tudi obresti – to predstavlja poplačilo dajalca kredita za dani kredit. Ker podjetje v takem primeru ne rabi uporabljati svojih lastnih sredstev, to pomeni, da ima več možnosti za pospešitev poslovanja in razvoj. V to kategorijo spada tudi leasing, ki je tudi oblika financiranja. Leasing je neke vrste zakup, kjer podjetje pridobi nek predmet leasinga, in pravico ga uporabljati, brez da le-ta preide v njegovo lastnino. Za to podjetje ne plača celotne kupnine, ampak jo »založi« bodisi podjetje, ki se ukvarja z leasingom, ali pa proizvajalec sam.
Gre torej za neko financiranje, ker se odplačuje obroke, zato leasing spada pod dolžniške vire financiranja. To bo predvsem pri leasingu, kjer nato po odplačilu obrokov, podjetje postane lastnik predmeta leasinga.
Takšni viri, predvsem krediti s strani bank so v Slovenskem prostoru najpogostejša oblika financiranja, podjetja se torej največkrat odločijo za le-to.
Subvencije obrestne mere in brezplačne garancije
Pri kreditih bank država oziroma druge državne organizacije oziroma skladi pomagajo podjetjem pri financiranju, tako, da jim olajšajo stroške, ki jih podjetja za to imajo. To storijo na primer s tem, da ponujajo brezplačne garancije za kredita, ali pa da plačajo podjetjem obrestno mero za kredite, kar pomeni, da podjetja dobijo brezobresten kredit. To zmanjša stroške kredita za podjetje, in tako ima le-to več možnosti za investiranje teh sredstev, kar pospeši napredek in izboljša poslovanje podjetja.
Kapital – lastniški viri financiranja
Najpogostejša oblika lastniškega financiranja so poslovni angeli in pa tvegani kapital. Pri tej obliki kapitala investitor v podjetje investira brez, da bo sredstva zahteval nazaj, vendar pa bo v zameno dobil določen delež v podjetju – od tu tudi ime lastniški. Tvegani se imenuje zato, ker investitor investira rez zagotovila, da se bo investicija poplačala. Če podjetje propade, bo ostal brez vsega. Vendar pa se investitorji za to vseeno odločajo, če ima podjetje potencial. V tem primeru bo investitor, ko bo vrednost podjetja narasla, svoj delež prodal in tako zaslužil.
Takšno obliko financiranja pa bo težko pridobiti, saj gre za investitorje za tvegan vložek. Če bo podjetju šlo dobro, bo investitor seveda dobil svoj vložek nazaj iz profita podjetja. Vendar pa, če podjetju ne gre dobro, potem investitor nima možnosti, da dobi denar nazaj, oziroma s svojo investicijo še kaj zasluži. Tako bo takšna oblika investiranja prišla v poštev le za zelo uspešna podjetja z visokim potencialom za rast in razvoj, kjer bodo investitorji videli manj tveganja.
Nevarnost pri tej obliki financiranja je, da bo podjetje v želji po hitrem dostopu do likvidnostnih sredstev podpisalo pogodbe, s katerimi bodo investitorji pridobili velik delež podjetja, oziroma veliko kontrole nad podjetjem. Tako bo podjetnik poslovanje podjetja, v zameno za enkratno investicijo, moral prilagajati željam investitorjem, saj bodo oni zaradi investicije v bistvu solastniki podjetja.
Nepovratna sredstva države, občine, ali Evropske Unije
Nepovratna sredstva so sredstva, ki jih (po navadi) daje država ali občina, za spodbujanje gospodarstva, podjetništva ali pa specifične dejavnosti oziroma skupine ljudi. Gre za razne razpise, kamor se podjetja lahko prijavijo in če izpolnjujejo pogoje, dobijo sredstva, ki jih ne potrebujejo vračati. Vedno je na voljo veliko programov financiranja in pomoči podjetjem, razpisi pa se lahko najdejo na spletu. Državni skladi, ki ponujajo največ razpisov so predvsem SID Banka in Slovenski Podjetniški Sklad, pa tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Poleg tega obstaja veliko občinskih razpisov, na straneh občin, in pa razpisi za sredstva Evropske Unije, zbrani so na strani Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Evropska Unija ponuja tam mnogo nepovratnih sredstev, za spodbujanje ciljev, ki jih zasleduje.
Pametno je, da podjetja spremljajo razpise na spletnih straneh omenjenih organizacij, in se prijavljajo na razpise, kjer izpolnjujejo pogoje. V primeru, da ima podjetje srečo, in izpolnjuje pogoje, bo takšna oblika financiranja, kjer sredstev ni potrebno vračati zelo zaželena.
Povratna sredstva države – obročno odplačevanje davkov ali drugih dajatev
Država pomaga podjetjem pri financiranju tudi z možnostjo, pod določenimi pogoji, obročnega odplačevanja davkov. Ta del, ki ga podjetje ne plača takoj, ampak kasneje, pa bi ga moral plačati takoj, financira država. Gre pa za povratna sredstva, saj bo moralo podjetje te obroke odplačati v prihodnosti.
Množično financiranje – »Crowdfunding«
Množično financiranje je ena izmed najnovejših oblik financiranja, k razvoju katere je prispeval predvsem razvoj interneta in globalizacija. V zadnjem času, so se pojavile mnoge spletne platforme, kjer podjetja objavijo predstavitve svojih izdelkov, posamezniki iz celotnega sveta pa se lahko odločijo v le-te investirati. Platforme po navadi delujejo tako, da podjetje investitorjem, ki so poslali denar, če zbere dovolj kapitala in razvije produkt, produkt v vrednosti investicije pošlje. To deluje tako na primer: podjetje želi proizvajati inovativne športne čevlje in za to potrebuje kapital. Razvito pa ima že poslovno idejo in model čevljev.
Podjetje predstavi svoj izdelek na platformi in poda višine možnih vložkov, in kaj se v zameno dobi. Če bo investitor na primer investiral 50 EUR, bo dobil, ko podjetje začne z izdelavo, en par čevljev. Lahko pa tudi posamezniki, ki financirajo, dobijo delež podjetja, vendar gre tukaj potem za večje zneske.
Tudi slovenska start-up podjetja so na teh platformah uspešna, čeprav nekaterih v Sloveniji do lani sploh še ni bilo. Tako so mladi podjetniki denar zbrali od investitorjev v tujini.
Še večji razcvet je takšna oblika financiranja dobila s pojavom crypto-valut. V tem primeru investitorji investirajo tako, da odkupijo crypto-kovance od podjetij – podjetja so torej izdala svojo kriptovaluto, podjetja pa tako dobijo vire financiranja.
Najbolj priljubljene platforme za »crowdfunding« so: Kickstarter, Indiegogo, GoFundMe, Crowdfunder, SyndicateRoom, Seedrs in Crowdrise, obstaja pa še zelo veliko drugih možnosti.
Prodaja terjatev
Nadalje obstaja tudi možnost, ko podjetje nujno potrebuje likvidnostna sredstva, da le-to proda svoje terjatve. Odkup terjatev izvajajo za to specializirana podjetja, ali pa kar banke same. To deluje tako, da podjetje proda terjatev bodisi banki, bodisi podjetju, ki se s tem ukvarja, in dobi v zameno denar. Ta, ki je terjatev odkupil, pa potem terjatev izterja od dolžnika, in se s tem poplača.
Nadaljnja oblika takšnega odkupa terjatev je tudi faktoring. Pri faktoring-u je razlika z običajnim odkupom terjatev ta, da gre pri faktoring-u za izraz večjega obsega, in, da gre za stalno obliko odkupa terjatev – terjatve se torej odstopi za neko daljše obdobje in to pomeni stalni vir financiranja. Podjetje sklene z nekom na primer pogodbo za 6 mesecev, da bo ta sproti odkupoval terjatve podjetja, in ga tako financiral.