Študentje se velikokrat znajdejo v situaciji, kjer potrebujejo denar za različne namene, kot so plačilo življenjskih stroškov, stroškov bivanja, prevoznega sredstva ali šolanja. Ravno zaradi tega, so po veliko državah po svetu uvedli študentska posojila in kredite, kateri ne predstavljajo študentsko pomoč, saj se pri odobritvi kredita ali posojila, študent zadolži. Banke študentom nudijo boljše pogoje pri odplačevanju kredita z nižjo obrestno mero in možnostjo odloženega odplačevanja. Države kot so ZDA, Anglija, Avstralija, Japonska, Kitajska in druge imajo plačljiv način študija. V takih državah so se posledično razvile državne institucije, ki študentom nudijo kredite in posojila. V vseh državah je za odobritev študentskega kredita ali posojila potrebno prikazati redni dohodek študenta in velikokrat tudi celotne družine, na katero se kredit veže, če študent nima možnosti odplačevanja. V večina prej omenjenih državah študent lahko izbira med časovno omejenimi posojili, ki so brez varnosti pri odplačevanju kredita in med posojili pogojenimi s prihodki, ki vključujejo zavarovanje posojilojemalcev. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer sicer nimamo državne institucije, ki bi skrbela samo za študentske kredite in posojila temveč za to v večji meri poskrbijo banke. Banke v Sloveniji večinoma nudijo kredite in posojila za izobraževanje v znesku do 5000 evrov, ki ga študent lahko porabi za karkoli v času študija in ga lahko odplačuje tudi po študiju. Pomembno pa je, da se vsi študentje zavedajo pomembnosti odplačevanja kredita, saj lahko kasneje to vpliva na njihov ugled, ko bodo iskali svojo prvo zaposlitev.
MOŽNOSTI ŠTUDENTSKIH POSOJIL IN KREDITOV PO SVETU.
Študentska posojila in krediti si prizadevajo finančno pomoč študentov. Gre za vrsto posojila, ki je namenjeno študentom za plačilo višješolskega izobraževanja in z njim povezanih stroškov, kot so npr. šolnina, knjige in ostale potrebščine ter seveda tudi življenjski stroški. Od drugih vrst posojila se razlikuje po tem, da je obrestna mera nižja in da je odplačilo lahko odloženo, dokler se študent šola.
Vsa študentska posojila in krediti se v številnih državah razlikujejo, glede na njihovo zakonodajo in predpise. Sprva so se študentski krediti začeli razvijati v Združenih državah Amerike, kjer se je glede na plačljivo šolanje prvo pokazala tudi potreba po tem.
Od leta 2011 v Združenih državah Amerike študentska posojila predstavljajo najhitreje rastoči produkt med kreditnimi zadrugami. Kot vemo je v Ameriki plačljiv študij za vse študente in dijake, zato nekaterim kredit ali posojilo daje možnost, da se sploh šolajo. V ZDA ločimo med dvema vrstama kreditov in posojil in sicer med zasebnimi in zveznimi posojili za študente. V ZDA so do zveznih štipendij in posojil upravičeni študenti z nizkimi dohodki. Za dostop morajo bodoči študentje izpolniti brezplačno vlogo za zvezno študentsko pomoč, kjer morajo navesti podatke o dohodku družine, premoženje, bratje in sestre ter druge družinske člane, ki se udeležujejo študija. Študentje morajo biti tudi vpisani vsaj za polovični delovni čas in pomembno je, da v preteklosti niso odplačevali zveznih posojil. Zvezni krediti in posojila za študente v ZDA se gibljejo med 3.000 USD in 10.000 USD. Ne subvencionirana posojila se začnejo obrestovati takoj po izplačilu, vendar s obrestne mere za subvencionirana in ne subvencionirana posojila fiksna za celotno obdobje odplačevanja. Zvezna posojila imajo obrestno mero, ki je precej nižja od obrestnih mer za zasebna posojila in kredite.
Pred letom 2010 so se zvezna posojila delila tudi na neposredna in zajamčena posojil, katerih program je bil 2010 ukinjen zaradi razširjenega mnenja, da vladna jamstva povečujejo dobiček podjetji za študentska posojila in s tem ne koristijo študentom saj zmanjšujejo stroške študentskih posojil. V ZDA zvezna študentska posojila predstavljajo veliko cenejšo obliko kreditiranja kot so zasebna študentska posojila. Obrestna mera posojilojemalcev z zveznimi študentskimi posojili je skoraj enaka tehtani povprečni obrestni meri prejšnjih posojil, medtem ko je nova obrestna mera zasebnih posojil odvisna od enomesečne londonske medbančne obrestne mere. Ravno zaradi tega se dve prej omenjeni študentski posojili tako razlikujeta. Obrestne mere za posojila od 1.julija 2022 so obrestne mere za vsa subvencionirana in ne subvencionirana dodiplomska posojila določena na 4,99%. To je fiksna obrestna mera, tako da bodo vsa posojila izposojena za šolsko leto 22.23 ostala s 4,99%.
Izgube pri študentskih posojilih so izredno nizke, tudi če študenti ne odplačajo svojih obveznosti. To je zato, ker teh posojil ni mogoče odpustiti v stečaju, razen če bi odplačevanje posojila povzročilo nepotrebno stisko za posojilojemalca in njegove družinske člane.
Posojila za izobraževanje so znana že zelo dolgo, vendar je šele pred kratkim izposojanje postalo bolj običajna praksa za milijone ameriških študentov, ki želijo študirati. 1,6 bilijona USD neplačanega zveznega študentskega dolga je nastalo zaradi vse višjih stroškov študija, sprememb zveznega sistem posojil in višje stopnje vpisa. To pomeni, da je vsak peti Američan zadolžen za študentska posojila in čeprav je večina dolga v obliki velikih posojil, večina zadolženih študentov po podatkih Zvezne rezerve dolguje 20.000 USD ali manj. Tri države z najvišjim povprečnim dolgom študentskega posojila na posojilojemalca so Washington D.C. z 55.000 USD, Maryland z 43.000 USD in Georgia z 42.000 USD.
Kaj pa posojila in krediti za izobraževanje v drugih državah?
V vse več državah po svetu se javna sredstva izkažejo za vse bolj nezadostna za financiranje terciarnega izobraževanja. Krediti in posojila za izobraževanje predstavljajo vedno večjo in močnejšo vlogo v gospodarstvu. Od leta 2008, ko se je svet znašel v recesiji, padcu nepremičnin, brezposelnosti in številnih drugih gospodarskih težavah, so krizo doživela tudi študentska posojila povsod po svetu. Vsaka država je na svoj način reševala gospodarske probleme in tako zagotovila takšno zakonodajo na podlagi študentskih posojil, ki jo nekatere države imajo še danes.
Študentska posojila v Združenem kraljestvu zagotavlja predvsem služba Student Loans Company, ki je v državni lasti. Obresti obračunavajo za vsako posojilo takoj, ko ga študent prejme, vendar je odplačilo potrebno šele na začetku naslednjega davčnega leta po tem, ko študent konča svoje izobraževanje. Od leta 1998 vračila pobira HMRC prek davčnega sistema in se izračunajo na podlagi trenutne višine dohodka posojilojemalca. Če je dohodek posojilojemalca pod določenim pragom (15. 000 funtov na davčno leto za leto 2011/2012, 21. 000 funtov na davčno leto za leto 2012/2013), odplačila niso potrebna, čeprav se obresti še naprej kopičijo.
V Avstraliji se študijska posojila in krediti financirajo iz programa HECS-HELP. Gre za financiranje v obliki posojil, ki niso običajni dolgovi, saj se sčasoma povrnejo z dodatnim davkom, ki temelji na obdavčljivi dohodek. Zato se posojilo odplačuje le, če ima nekdanji študent dohodek, ki mu omogoča odplačevanje. Za predčasno odplačilo so na voljo popusti. Včasih so imeli posojilojemalci za odplačilo posojila na voljo 35 let, zdaj pa se je rok skrajšal na 15 let. Avstralija ima na eni strani odlične pogoje za posojila študentom vendar hkrati stroge ukrepe, če se ta denar ne vrne. Tistim, ki resno zamujajo s plačevanjem študentskih posojil, lahko grozi tudi aretacija.
Na Japonskem imajo velik problem z zamudo vedno več študentskih posojil v skupni vrednosti približno 472 milijard jenov. Zaradi tega so skozi leta sprejemali vedno strožje ukrepe pri določanju posojil. Študentom so začeli zavračati podaljšanje posojil na podlagi slabega učnega uspeha. Za neizpolnjevanje obveznosti so krivi gospodarska kriza in nenehne težave z zaposlovanjem na Japonskem.
Na Kitajskem so sistem posojil za študente začeli uveljavljati okoli leta 1969. Pogoj za prejemanje posojila za izobraževanje na Kitajskem predstavlja, da mora prosilec za posojilno shemo tri leta neposredno pred oddajo vloge prebivati in imeti stalno prebivališče na Kitajskem. Leta 1990 so ustanovili tudi nov vladni urad, Agencija za finančno pomoč študentom, ki je usklajeval upravljanje sistema študentskih posojil.
Brezplačno visokošolsko izobraževanje ne obstaja v skoraj nobeni državi. Države, kot so Nemčija, Danska in Švedska, ne zaračunavajo šolnin in univerza je za študente “brezplačna”. Stroške krijejo davkoplačevalci. Ukinitev študentskih posojil je bila tema predvolilnih kampanj v Združenem kraljestvu in Novi Zelandiji. V zvezni državi New York so bile pristojbine odpravljene za večino študentov. Toda, kot poudarjajo ekonomisti, kot je profesorica Lorraine Dearden iz IOE, je “brezplačno” visokošolsko izobraževanje regresivno, saj so davkoplačevalci, ki ne financirajo študija, v primerjavi z diplomanti vse življenje finančno prikrajšani.
Kljub temu, da se zakoni in predpisi ter tudi druge stvari povezane z posojili in krediti za študente med državami tako različni, je toliko manj razlik med vrstami posojil, ki jih večina držav omogoča. Kot smo že tekom članka lahko spoznali ločimo med časovno omejenimi posojili za odplačevanje in posojila pogojena s prihodki. Časovno omejena posojila so brez varnosti, če se diplomant npr. znajde v težkih časih prav tako pa to škoduje kreditnemu ugledu diplomanta in močno omejuje njegov dostop do običajnih komercialnih posojilih npr. za nakup hiše. Na drugi strani pa so posojila pogojena s prihodki, ki zagotavljajo zavarovanje posojilojemalcev pred težavami pri odplačevanju in neplačilo. Odplačila posojila ni, če ima diplomant nizke osebne dohodke, npr. brezposelnost, slabo plačano delo, skrbstvena dela in podobno.
Kako se pa študentska posojila obrestujejo pri nas v Sloveniji?
V Sloveniji imamo veliko študentov, ki se brez primerne socialne pomoči težko vključijo v delovanje visokega šolstva, predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Študentje in dijaki se za kredite ali posojila odločajo zaradi stroškov šolnine, drugih stroškov šolanja in tudi zaradi življenjskih stroškov, ki se pojavijo tekom študija. Zelo pomembno je, da se študentje zavedajo razlike med štipendijami, ki jih v Sloveniji poznamo ogromno in med študentskimi posojili. Študentsko posojilo oziroma kredit ne predstavlja študentske pomoči, saj se pri posojilih in kreditih študent zadolži in znesek mora odplačevati. Posojila za študente zavestno omogočajo študentom dokončanje študija.
Kljub vsem pogojem, ki jih imamo v Sloveniji, študentskega kredita ni tako preprosto dobiti. Banke se zavedajo, da so študenti izredno rizična skupina saj jih večina nima stalnega dohodka. Ravno zato, morajo študentje pred odobritvijo študentskega kredita, prikazati povezavo med njihovimi dohodki (štipendije ali študentsko delo) in med dohodkom staršev, na katere se kredit veže, če ga študent ni zmožen odplačevati. Na drugi strani, pa so študentska posojila in krediti v Sloveniji pod dobrimi pogoji, saj študentom omogočajo po navadi boljšo obrestno mero, daljšo dobo za odplačevanje, odlaganje odplačevanja, fiksno obrestno mero in podobno.
Študentje se morajo zavedati, da je še tako ugodno posojilo potrebno odplačati. Doba, ki jo imajo študentje v Sloveniji je odvisna od več ključnih dejavnikov, kot so višina posojila, letnik študija, poroštvo, višina prejemnikov in podobno. Za študentske kredite in posojila se v Sloveniji odloča predvsem socialno šibkejši sloj, saj se zaradi drugih razlogov, posledično v visoko šolski sistem ne bi morali vključiti. Različne banke po Sloveniji ponujajo različne kredite. Večina od njih, so namenjena polnoletnim dijakom in študentom, ki imajo status. Po navadi ne gre za višje zneske od 5.000 evrov in za manjši obrok kot 30 evrov. Večina kreditov in posojil je brez stroškov odobritve in brez stroškov zavarovanja. Prav tako so te vrste kreditov in posojil nenamenski in ga lahko študentje porabijo za različne namene. Še vedno pa se v Sloveniji najde nekaj bank, ki študentom ne ponujajo študentskega kredita ali posojila. Tukaj gre večinoma za banke, ki ponujajo potrošniške kredite, katere za študente lahko najamejo starši.