Ali pa bomo, če bomo imeli srečo in podjetje ne bo šlo v stečaj, garali dolga leta, da bi popravili posledice nespametnih odločitev.

Zato moramo najprej dobro razmisliti, če je naložba ekonomsko upravičena, nato pa natančno izračunati, ali si jo lahko finančno privoščimo. Če vzamemo kredit na pet let in denar naložimo v nepremičnino, ki se obrača trideset let, se račun ne bo izšel. A v mnogih podjetjih pri investiranju počnejo natanko to in si mislijo, bomo že kako. Doslej je tako še nekako šlo, danes pa ne gre več, ker ni denarja. Dokaz za to so številne nasedle naložbe.

Denarni tok projekta

Ko se odločimo za dolgoročno naložbo, je ključno, da imamo za njeno financiranje zagotovljene kvalitetne dolgoročne vire. Naložba naj ima omejen čas vlaganja, ker ima tudi relativno omejen rok izkoriščanja, hkrati pa so omejeni tudi viri financiranja in ravno tako prejemki ali zaslužki iz naložbe.

Za preživetje podjetja in projektov moramo znati usklajevati denarne tokove. Zelo jasno in preudarno, brez ega, moramo načrtovati izdatke in prejemke. Z veliko gotovostjo moramo oceniti točko preloma oziroma trenutek, ko bo naložba začela nositi prejemke in s tem vir za poplačilo dolgov. Šele tedaj imamo dovolj podatkov, da pripravimo sestavo virov financiranja. Preverimo razpoložljivost kapitala in posojil. Oblikujemo predlog za banke in pristopimo k dogovarjanju.

Če ne vemo natančno, kakšen kredit potrebujemo, se nam bo zdel vsak kredit dober. Težave bodo nastopile, ko ga bo treba vračati, če ga bomo sploh dobili. Kredit ni enak kreditu, kot avto ni enak avtu. In noben kredit ni absolutno dolgoročen.

Viri financiranja

Absolutno dolgoročen vir je samo kapital. Kadar ga imamo preveč in nam denar teče čez rob, seveda gledamo, kam ga bom vložil. A tudi če je naš vir kapital, obstaja oportunitetno tveganje. Druga naložba bi nam morda lahko ob nižjem tveganju prinašala višji donos. Kolikšno tveganje si lahko privoščimo in za koliko časa?

Če je vir kredit, pa tvegamo golo preživetje. Največje tveganje je, da kredita ne bomo mogli obnoviti, ko bomo naložbo že spravili pod streho. Vsaka naložba ima zahtevano stopnjo donosa, ki mora presegati ceno kredita, kapitala in tveganj projekta za pričakovani dobiček. Pri tem ne mislim na računovodski, temveč na finančni donos. Tudi dobičkonosna podjetja gredo lahko v stečaj.

Vrednost naložbe

Bistvo investiranja je v dodani vrednosti za podjetje, le da nekaterim ni jasno, kaj dodana vrednost je. Pravimo, da je to povečanje vrednosti podjetja. Vrednost podjetja se določa kot sedanja vrednost načrtovanih denarnih tokov. Zato je potrebno ovrednotiti izdatke za naložbo in prejemke, ki jih bo naložba prinašala. Prejemke in izdatke moramo razvrstiti skozi čas in določiti tveganja projekta s stroški financiranja vred.

Običajno denar najprej naložimo in nato čakamo na načrtovani donos iz naložbe. Obveznosti iz naložbe bomo zagotovo morali poravnati, manj gotovi pa so prejemki, ki naj bi jih nam naložba prinašala. Sedanja vrednost pomeni, da bodoče denarne tokove diskontiramo s ceno virov financiranja, povečano za maržo za tveganja.

Cena kredita

Kredit je najcenejši in najbolj nevaren vir financiranja dolgoročnih naložb. Poleg tega je to zelo omejen vir, ki ga je treba vračati skladno z dogovorom. Obrestna mera je samo del cene kredita. “Euribor plus tri” pomeni, da bomo na dan obračuna obresti plačali toliko, kot bo takrat kotiral euribor, povečan za tri odstotne točke. Običajno za obračun velja tri-, šest- ali devetmesečni euribor, kar pomeni, da je to obrestna mera za posojeni denar za tri, šest ali devet mesecev in je zgolj referenčna obrestna mera za obračun.

Če nalagamo z dobo vračanja naložbe pet ali deset let, moramo pogledati, koliko so fiksne obresti za pet ali deset let. To je prava cena za desetletni kredit. Pri banki lahko vzamemo kredit s fiksno obrestno mero, ki je običajno dražji od spremenljive obrestne mere, ni pa tveganja spremembe obrestne mere in s tem povezanih problemov. Lahko pa se pred dvigom obrestne mere dodatno zavarujemo. Upoštevati moramo tudi stroške pred odobritvijo kredita, v času trajanja in ob prenehanju kreditnega odnosa.

Cena kapitala

Najdražji in najbolj varen vir je kapital. Zagotavlja varnost upnikom – tako bankam kot dobaviteljem. Ker je najdražji in za lastnika običajno omejen, se ta odloči za kombinacijo s posojili.

To je prava odločitev, le modra mora biti. Denarni tokovi naložbe se morajo skladati z denarnimi tokovi kredita, to je vsa umetnost. Praktična izvedba pa je nekoliko bolj zapletena, čeprav mogoča. Tudi o tem bom govoril na delavnici poslovnih financ 2. decembra v Portorožu.

Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije. Več tem s področja financiranja najdete na njegovi spletni strani www.smartfin.si.