Podjetniški bančni krediti VS hitra posojila preko spleta

Banke v času Korone oz. COVID-19 niso prav veliko odobravale kredite za podjetja, niti ni bila nekako utečena bančna praksa v tem času, ker je dejansko vse nas presenetila ta kriza. Ampak ne glede na to, ali nas je presenetila ali ne, podjetja so morala poslovati oz. so sedaj ponovno pričela poslovati, ker drugače bi lahko vso poslovanje zaprli dol. In ker je nekaj časa izpadlo poslovanje, so morala podjetja počasi črpati svoje zaloge oz. denar na zalogi, če pa tega niso imele, pa so si ga morale sposoditi. Če banke niso odobravale bančnih kreditov, so se morali nekako znajti, kako priti do posojila. Preko splet je veliko opcij do hitrega kredita ali posojila, tako da so podjetja morala pregledati to ponudbo in izbrati sebi najbolj prilagojeno opcijo kredita oz. posojila.

Primerjava bančnega kredita in drugega posojila je verjetno opraviti zelo skrbno in biti na nekaj stvari pozoren, kot je predvsem ročnost odplačevanja, stroški povezani z odobritvijo finančnih virov in tudi obrestno mero. Vse banke imajo različne kriterije in pogoje, kot tudi drugi posojilodajalci, kjer se pogoji razlikujejo, tako v ceni, kot ročnosti kot tudi zavarovanju itd.

Mala podjetja potrebujejo predvsem likvidna obratna sredstva, ki si jih lahko zagotovijo relativno hitro, to pa zagotovo niso bančni krediti, za katere potrebuješ celo večnost pri odobritvi. Kako pa so sedaj poslovala mala podjetja v času pandemije?

Veliko malih podjetji se je znašlo v situaciji, da so morala zapreti vrata in da so s tem prenehala poslovati za to obdobje. Kako pa so sedaj ponovno zagnala svoje poslovanje? Ko so vladni ukrepi padli, se je tudi podjetništvo pričelo premikati, kar je bilo takoj zaznati po sproščeni energiji v zraku, po polnih cestah zjutraj in po aktivnosti ljudi. S tem, ko se je podjetništvo ponovno zagnalo, se je pričela vrteti ponovno pozitivna energija, katera je bila zatrta v času pandemije, kar pa ni dobro za celotni naš ekosistem, še posebej za mala podjetja, kot pa tudi za banke. Banke nenazadnje živijo tudi od danih posojil in posledično obresti, čeprav dandanes veliko več zaslužijo z vsemi dodatnimi storitvami poleg, kot so vodenje TRR računa, spletno banko, en kup nekih manjših stroškov, ki jih zaračunajo podjetju, tako da si za vodenje enega poslovnega računa podjetja, ki ima na mesec recimo 50 računov, prometa okoli 500.000,00 EUR, ki ima kreditno in debetno kartico, ki ima mobilno spletno banko in še kaj poleg, takoj okoli 1.000,00 EUR. Ko si tako potem človek izračuna mesečne prilive ene NLB banke samo iz naslova podjetji, ki imajo njihove storitve, pa sem ne spadajo krediti, ampak zgolj koriščenje bančnih računov, spletne banke itd., pride v desetih letih zagotovo na 20.000,00 EUR in če imajo takih podjetji recimo 10.000,00, je to skupaj 20.000.000,00 mio EUR, kar so pa že precejšnje cifre.

Banke generalno gledano ne živijo samo od obresti, to iz bančne prakse pokrije nekako tekoče stroške, plače in druge povezane stroške, glavni zaslužek dajejo vse obstranske storitve, kot so zgoraj navedene, in še tudi druge kapitalske naložbe, ki jih imajo banke. Bančni posli, če se jih pretvori v številke, so resnično velike, ampak res velike. To so že skoraj milijardni posli, kar so nam smrtnikom nepredstavljive številke.

Zato raje ostanimo pri malih podjetjih, ki rabijo za tekoče poslovanje tudi male kredite, ki so lahko tam do 20.000,00 EUR in se jih lahko relativno hitro zagotovi, tako da nimajo ta podjetja izpada v poslovanju. Mali krediti ogromno pripomorejo malim podjetjem v njihovem poslovnem procesu, sploh če so ta podjetja odvisna od nekaj velikih podjetji, kjer jih le ta vedno pustijo čakati pri plačilih. To se potem odraža predvsem v gradbenem sektorju, tudi v prevozništvu itd., ampak tudi veliki je odvisen od dobrega dela malih, ampak to pride do izraza šele potem čez čas.