Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Pogodba o zaposlitvi: Sklenitev in prenehanje (napotki za mala podjetja in podjetnike)

Pogodba o zaposlitvi: Sklenitev in prenehanje (napotki za mala podjetja in podjetnike)

05.08.2020

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati zakonsko določene sestavine in omejitve iz Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec pa mora pri pogodbi o zaposlitvi poleg Zakona o delovnih razmerjih upoštevati tudi druge zakone, relevantne za panogo, v kateri delodajalec je, kolektivne pogodbe za panogo in pa interne pravne akte podjetja. V skladu z slovensko zakonodajo pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo vse poslovno sposobne osebe, ki so starejše od 15 let.

Oblika pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi naj bi bila sklenjena v pisni obliki, vendar pa pomanjkanje pisne obličnosti ne pomeni, da ni delovnega razmerja, le-to še vedno obstaja, če obstajajo njegovi osnovni elementi. Če je med delavcem in delodajalcem prišlo do soglasja o bistvenih elementih delovnega razmerja, potem bo delovno razmerje kljub pomanjkanju pisne pogodbe o zaposlitvi obstajalo.

Podpis pogodbe je za delovno razmerje torej deklarativen. Vendar pa bo za nekatere oblike delovnih razmerij in nekatere aspekte le-teh potrebno skleniti pisno. Takšen primer je pogodba o zaposlitvi za določen čas, kjer mora biti zapisan razlog sklenitve za določen čas. Če razlog ni zapisan se bo štelo, da gre za pogodbo za nedoločen čas. Nadalje se mora pisno skleniti konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje pri opravljanju enakega dela pri konkurenčnem podjetju.

Vsebina

Glede na 31. člen Zakona o delovnih razmerjih mora pogodba o zaposlitvi vsebovati:

  • Podatke o strankah pogodbe: ime, priimek, naslov in sedež
  • Datum začetka dela
  • Naziv delovnega mesta, ter opis dela, ki ga bo delavec opravljal po pogodbi o zaposlitvi, kakšna izobrazba (raven in smer) se za delovno mesto zahtevata, ter drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom Zakona o delovnih razmerjih
  • Kraj, kjer bo delavec opravljal delo – če ta ni naveden, potem se šteje, da delavec delo opravlja na kraju, kjer ima delodajalec sedež
  • Čas sklenitve pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da je pogodba sklenjena za določen čas pa tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi le za določen čas, ter določilo o načinu izrabe letnega dopusta
  • Določilo o delovnem času – ali gre za polni delovni čas ali krajši delovni čas
  • Določilo o dnevnem delovnem času in razporeditvi delovnega časa
  • Določilo o znesku osnovne plače, ki delavcu pripada, v evrih, ter določila o morebitnih dodatnih plačilih
  • Določilo o drugih sestavinah plače, plačilnem obdobju, dnevu in načinu izplačila plače delavcu
  • Določila o dopustu – določila o določanju letnega dopusta
  • Določila o odpovednih rokih
  • Kolektivne pogodbe, ki delodajalca v panogi zavezujejo
  • Splošne akte delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca
  • Druge pravice delavca in njegove obveznosti v primerih, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih

Izročitev pogodbe

Po Zakonu o delovnih razmerjih je delodajalec dolžan delavcu izročiti osnutek pogodbe o zaposlitvi tri dni preden bosta stranki pogodbo podpisali, dejansko pogodbo o zaposlitvi pa na dan podpisa pogodbe.

Po izročitvi ima po drugi strani delavec 3 dni, da pogodbo podpiše. Dovoljeno je osnutek vzeti domov in ga pokazati usposobljeni osebi. Svetovanje glede pogodb ponujajo mnogi sindikati, na voljo pa so druge brezplačne pomoči.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas, je pogodba po kateri bo delavec v podjetju delal le določen čas, kolikor bo to potrebno, da se izpolni eden od zakonsko predvidenih razlogov.

Zelo pomembno je, da se upošteva omejitve glede razlogov iz Zakona o delovnih razmerjih, ko se sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas se lahko sklepa le iz zakonsko določenih razlogov, ko gre za:

  • Izvrševanje dela, ki po naravi traja določen čas
  • Nadomeščanje odsotnega delavca
  • Začasno povečan obseg dela
  • Zaposlitev tujca za sezonsko delo
  • Pripravo na delo, usposabljanje ali izpolnitev izobraževanja
  • Poslovodno osebo ali prokurista
  • Opravljanje sezonskega dela
  • Zaposlitev za določen čas zaradi prilagoditvenega obdobja na podlagi postopka o priznavanju kvalifikacij, na podlagi dokončne odločbe in potrdila
  • Opravljanje javnih del
  • Delo, ki je projektno organizirano
  • Predajo dela
  • Voljene in imenovane funkcionarje, ali druge delavce, vezane na mandat organa ali funkcionarja v strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah
  • Druge primere, kot jih določa relevantni zakon ali kolektivna pogodba na rani zadevnih dejavnosti

Nezakonito sklenjena pogodba za določen čas ali ne-sklenitev pogodbe  in posledice takšne (ne)sklenitve

Zelo pomembno je, da se upošteva omejitve iz Zakona o delovnih razmerjih, ko se sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas se lahko sklepa le iz zakonsko določenih razlogov, ko gre za:

  • Izvrševanje dela, ki po naravi traja določen čas
  • Nadomeščanje odsotnega delavca
  • Začasno povečan obseg dela
  • Zaposlitev tujca za sezonsko delo
  • Pripravo na delo, usposabljanje ali izpolnitev izobraževanja
  • Poslovodno osebo ali prokurista
  • Opravljanje sezonskega dela
  • Zaposlitev za določen čas zaradi prilagoditvenega obdobja na podlagi postopka o priznavanju kvalifikacij, na podlagi dokončne odločbe in potrdila
  • Opravljanje javnih del
  • Delo, ki je projektno organizirano
  • Predajo dela
  • Voljene in imenovane funkcionarje, ali druge delavce, vezane na mandat organa ali funkcionarja v strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah
  • Druge primere, kot jih določa relevantni zakon ali kolektivna pogodba na rani zadevnih dejavnosti

Če zakonsko dovoljeni razlogi in omejitve ne bodo upoštevani, potem se bo po Zakonu o delovnih razmerjih štelo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni veljavno sklenjena. Štelo se bo, v skladu s 56. členom Zakona o delovnih razmerjih, da je sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in delavcu bodo pripadale vse pravice, ki bi jih imel, če bi bila pogodba od začetka sklenjena za nedoločen čas.

Nadalje, tudi če ne bo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, z namenom izognitvi plačevanja prispevkov in davkov s strani delodajalca, in bo oseba delo opravljala po posameznih pogodbah, vendar pa bodo izpolnjeni osnovni elementi delovnega razmerja, se bo štelo, da delovno razmerje obstaja. Delavcu bodo v takem primeru pripadale vse pravice iz delovnega razmerja.

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Zaradi posledic, ki jih prenehanje zaposlitve prinaša za delavca in njegovo življenje, je prekinitev delovnega razmerja strogo urejena in delavec je deležen varstva pred arbitrarnimi in nepotrebnimi odpuščanji.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ureja 77. člen Zakona od delovnih razmerjih, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha na naslednje načine, zaradi preglednosti naštete v naslednji razpredelnici:

RazlogOdpravninaOdpovedni rok
Ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas  DANE
S smrtjo delavca ali delodajalca, ko je ta fizična osebaNENE
Sporazumno  Odvisno od sporazumaOdvisno od sporazuma
Z redno ali izredno odpovedjo  DA, pri poslovnem razlogu in razlogu nesposobnosti, drugače NEDA
Z odločbo sodišča  DANE
Po zakonu  NENE
Iz drugih, z zakonom določenih razlogov – takšen razlog je lahko na primer likvidacija ali stečajDADA

Prenehanje s potekom časa

Pri zaposlitvi za določen čas bo pogodba potekla s potekom časa, avtomatsko. Odpovednega roka tako ni, je pa delavec upravičen do odpravnine

Prenehanje s smrtjo

Pogodba o zaposliti bo potekla s smrtjo delodajalca, ko je ta fizična oseba. V takem primeru, ko je delo vezano na fizično osebo, se pogodba ne bo mogla nadaljevati. Tako bo pogodba avtomatsko prenehala s smrtjo, brez odpravnine in brez odpovednega roka.

Prenehanje s sporazumom

Delavec in delodajalec lahko skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja in tako prekineta pogodbo o zaposlitvi. Sporazum se sklene v pisni obliki, pravice delavca pa se določijo v sporazumu.

Prenehanje z redno ali izredno odpovedjo

Redna odpoved

Pogodba o zaposlitvi se lahko redno odpove le iz zakonsko naštetih razlogov, določenih v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih. Razlogi so:

  • Prenehanje potreb po opravljanju dela iz poslovnih razlogov (ekonomski, tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi)
  • Nedoseganje pričakovanih rezultatov – delavec opravlja delo nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno – razlog nesposobnosti
  • Iz krivdnih razlogov – kršenje pogodbene ali druge obveznosti
  • Neuspešno opravljeno poskusno delo
  • Nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti

Delavec ima pri redni odpovedi pravico do odpovednega roka, ki znaša najmanj 15 dni, odvisen pa je od delovnega razmerja. Odpovedni rok se lahko nadomesti z denarnim povračilom. Delavci, ki so bili odpuščeni iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga imajo tudi pravico do odpravnine.

Izredna odpoved

Tudi izredna odpoved se lahko poda le iz zakonsko predvidenih razlogov iz člena 110 in 111 Zakona o delovnih razmerjih, novo tu pa je, da lahko izredno odpoved poda tako delavec kot delodajalec.

Delodajalec lahko iz svoje strani pogodbo o zaposlitvi izredno odpove iz naslednjih razlogov:

  • Delavec krši svoje obveznosti, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja
  • Delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz naklepa ali hude malomarnosti
  • Delavec je predložil lažne podate o izpolnjevanju kriterijev za delo
  • Delavec 5 dni ne pride na delo, brez da bi delodajalca o razlogu obvestil, čeprav bi ga mogel in moral
  • Če delavec odkloni delo pri prevzemniku
  • Če se delavec 5 dni po prenehanju suspenza neupravičeno ne vrne na delo
  • Če delavec ne spoštuje navodil zdravnika v času odsotnosti zaradi bolezni, ali v tem času opravlja pridobitno dejavnost

Delavec lahko pogodbo izredno odpove iz naslednjih razlogov:

  • Če mu delodajalec ve kot 2 meseca ni dal dela ali plače
  • Če je delavec 2 meseca dobival bistveno zmanjšano plačo ali pa plače sploh ni dobival
  • Če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem
  • Če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave
  • Če delodajalec ni zagotavljal ustrezne varnosti in zdravja pri delu
  • Če delodajalec 3 mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni plačal v celoti prispevkov za socialno varnost
  • Če mu delodajalec 2 meseca zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni izplačal plače ob zakonsko ali pogodbeno dogovorjenem roku
  • Če je bilo delo onemogočeno zaradi inšpekcijske odločbe za dalj kot 30 dni, delodajalec pa mu ob roku ni izplačal plače

V tem primeru odpovednega roka ni, ker gre za tako hude razloge, ki ne dopuščajo nadaljnjega opravljanja dela s strani delavca. Do odpravnine pa ima delavec pravico samo, če je on odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca.

Prenehanje s sodbo sodišča

To bo sodišče ugotovilo na primer, ko ugotovi, da je prišlo do nezakonitih ravnanj delodajalca v zvezi z odpuščanjem in bo sodišče ugotovilo, da delavec ne bi smel biti odpuščen. V takem primeru se delovno razmerje nadaljuje, vendar pa se lahko delavec odloči, da tega ne želi – potem bo sodišče ugotovilo prenehanje delovnega razmerja. V takem primeru bo sodišče določilo tudi odškodnino za delavca, ki mu je bilo delovno razmerje nezakonito prekinjeno. Odškodnina lahko znaša vse do osemnajst mesečnih plač.

Prenehanje po zakonu

Po zakonu bo delovno razmerje prenehalo s potekom dovoljenja za delo  Sloveniji, če gre za tujca. Nadalje se to lahko slovenskemu državljanu zgodi v primeru, da se ugotovi da ni več zmožen za delo, če mu je ugotovljena invalidnost prve stopnje.

Prenehanje iz razloga likvidacije ali stečaja

V tem primeru bo delovno razmerje prenehalo, če bo tako določil stečajni upravitelj, v primeru, da bo ocenil, da je to potrebno. Ob prenehanju ima delavec pravico do odpravnine, odpovedni rok pa traja 15 dni.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.