Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Posoja denarja, posojila, krediti za podjetja in samostojne podjetnike. Podjetniški Naložbeni Center PNC Naložbe d.o.o., k.d. finančni viri, posojila in krediti za podjetja

Posoja denarja, posojila, krediti za podjetja in samostojne podjetnike. Podjetniški Naložbeni Center PNC Naložbe d.o.o., k.d. finančni viri, posojila in krediti za podjetja

19.02.2016

Ali iščete posojilo? Ali želite ugoden kredit? Imate ustrezno zavarovanje za pridobitev kredita? Potrebujete posojilo? Ali ne dobite na banki kredita? Želite nemoteno poslovati? Imate presežek denarja? Iščete varno naložbo? Želite transparenten vpogled v vašo investicijo? Potrebujete finančne vire za nabavo materiala? »Viri financiranja, posojila in denar ter krediti za mikro, mala in srednje velika podjetja«, ki kljub dobremu poslovanju in ustreznemu zavarovanju, ne dobijo na banki kredita ali posojila.

Podjetniški Naložbeni Center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.

Sekundarni podjetniški finančni viri in posojila za rast ter razvoj slovenskih podjetijFinančni viri (posojila) predvsem za mikro in mala podjetja, ki kljub dobremu poslovanju ter ustreznemu zavarovanju, ne dobijo kredita na bankiMožnost investiranja presežka vašega denarja varno in po zajamčenem letnem donosu v podjetje PNC Naložbe

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. kot piše v nadaljevanju, nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila, kredite, denar) za podjetja, ki imajo dobro poslovanje in zavarovanje, vendar ne dobijo na banki kredita oziroma posojila.

V kolikor imate likvidnostne težave pri poslovanju predlagam, da se slišimo in skušamo skupaj najti optimalno rešitev za vaše podjetje.

• Ali prejemate zavrnitve na banki in ne dobite kredita oz. posojila?
• Potrebujete finančna sredstva za obratni kapital za rast in razvoj podjetja?
• Ste dobili blokado računa in ne morete normalno poslovati naprej oziroma nakupiti materiala?
• Imate dobro poslovanje, zavarovanje, redne prilive itd., ampak vam primanjkuje likvidnih sredstev?
• Bi povečali poslovanje, ampak potrebujete nova finančna sredstva?

Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe d.o.o., k.d. ) nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila oz. kredite) za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo dobro poslovanje ter zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financira se rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oz. postavkami, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet.

Podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire, predvsem za:
• financiranje obratnega kapitala,
• nabavo materiala,
• izboljšanje likvidnosti podjetja,
• financiranje investicij v osnovna sredstva,
• financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
• poplačilo dolgov ali blokad,
• poplačilo DDV-ja,
• poplačilo dobaviteljev,
• širitev na trgu,
• itd.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. deluje v skladu s petimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se v preteklih letih izkazale za dobre, predvsem iz vidika, da podjetju pomagamo priti od »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem, temveč da podjetje ustvarja presežek v poslovanju. Finančni viri podjetja se lahko prav tako koristijo za sprotno tekoče in nemoteno poslovanje podjetja.

Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posojila je oblikovana na 1 leto, tudi če se posojilo vrne prej).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR.
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.

Za več informacij lahko kontaktirate na spodaj zapisane kontaktne podatke.

——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«

Podjetniški naložbeni center – Sekundarni finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–

Posoja denarja, posojila, krediti za podjetja in samostojne podjetnike. Podjetniški Naložbeni Center PNC Naložbe d.o.o., k.d. finančni viri, posojila in krediti za podjetja

Posoja denarja, posojila, krediti za podjetja in samostojne podjetnike. Podjetniški Naložbeni Center PNC Naložbe d.o.o., k.d. finančni viri, posojila in krediti za podjetja

Posoja denarja, posojila, krediti za podjetja in samostojne podjetnike. Podjetniški Naložbeni Center PNC Naložbe d.o.o., k.d. finančni viri, posojila in krediti za podjetja

Potrošniško kreditiranje

Tržni inšpektorat RS obvešča potrošnike o prvem primeru sodne odločitve, po kateri je kreditna pogodba med podjetjem Fragorex s.r.o., ki ima sedež na Češkem (pred preimenovanjem znana kot Kartagina d.o.o.) in potrošnico nična, ker podjetje ni imelo dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Prav tako je sodišče potrdilo, da je nična upravno izplačilna prepoved, na podlagi katere so bili od pokojnine odtegnjeni in na račun podjetja STL d.o.o. nakazani obroki za plačilo kredita. Več informacij o primeru je na voljo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenijewww.zps.si

V zvezi z navedenim primerom je potrebno pojasniti, da 29. člen Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1) določa, da mora dajalec kredita pred začetkom opravljanja poslov potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Neobstoj tega dovoljenja pomeni kršitev navedenega zakona, po prvem odstavku 27. člena ZPotK-1 pa je nično vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika.

Tržni inšpektorat RS je zoper družbo Fragorex s.r.o. (in tudi Kartagino d.o.o.) že upravno ukrepal s prepovedjo poslovanja, prav tako je bilo družbi izdanih že več odločb o prekršku, vendar pa je sodišče na podlagi tožbe posameznega potrošnika tisto, ki lahko posega v veljavnost sklenjene pogodbe. Tukaj navedena sodba pomeni tako bistven korak k povečanju stopnje varstva potrošnikov pred tovrstnimi dajalci kreditov, ki se na različne načine skušajo izogibati strogi slovenski zakonodaji.

V zvezi z navedeno sodbo ponovno obveščamo potrošnike, naj se v primerih, da imajo sklenjeno pogodbo z dajalci kreditov, ki nimajo dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti, obrnejo na pravnega strokovnjaka ali na ZPS po pravno pomoč v njihovem primeru sklenjene kreditne pogodbe. Lahko pa za informacije pokličejo tudi Tržni inšpektorat RS na tel. številko 01/280-87-00. Obstoj dovoljenja posameznih kreditodajalcev je razvidno tudi na spletni strani MGRT v rubriki Seznam kreditodajalcev, ki so pridobili dovoljenje ministrstva:

Banke po svetu se po 7 letih velike krize počasi postavljajo na noge. Danes jih večina že lažje diha in likvidnostne težave so se pri številnih prevesile v na prvi pogled čudno stanje presežne likvidnosti. Če zelo poenostavimo: banke imajo zopet denar, a zdaj ne vedo, kam z njim.

Kreditiranje podjetij je težavno. Poostrene zahteve upravljanja s tveganji v gospodarstvu, kjer se številna podjetja še soočajo s posledicami velike krize, ovirajo izdajo novih kreditov. Tako bi se bilo smiselno osredotočiti na maloprodajo, trg fizičnih oseb, tu pa se že kažejo znaki nove bančne krize. Mladina velikih finančnih institucij preprosto ne mara. Nekateri strokovnjaki menijo, da je stanje še hujše in da jim je zanje popolnoma vseeno.


KDO SO »MLADI« IN ZAKAJ SO POMEMBNI?

Ko govorimo o »mladini«, nas vse prehitro zanese v podcenjujoče razmišljanje o družbeni skupini, ki na gospodarstvo nima večjega vpliva. Naše mnenje se iz leta v leto nič kaj ne spreminja, njihov vpliv na družbo pa je vsako leto večji.

Ko danes govorimo o »mladih«, ki vplivajo na gospodarsko stabilnost in razvoj, govorimo o tako imenovani generaciji milenijcev. Govorimo o mladih, ki so bili rojeni v 80-ih in 90-ih letih. Čeprav se tistih časov pogosto spomnimo kot bližnje preteklosti, ne smemo pozabiti, da se je od takrat svet popolnoma spremenil. Ti mladi, ki jih pogosto obravnavamo kot otroke, danes predstavljajo največjo demografsko skupino med zaposlenimi. Skoraj polovica družin teh mladih odraslih ima že svoje otroke in dejansko postajajo odrasla generacija, ki se že danes sprašuje o gospodarstvu, slonečem na njihovih naslednikih.

Čas je, da se soočimo z novo realnostjo. Milenijci niso več »mladinci«, ampak največja skupina delovno aktivnega prebivalstva, ki že danes prevzema vodilno vlogo pri oblikovanju družbe in gospodarstva v razvitih državah. Milenijci so postali največja ciljna skupina za vsa B2C podjetja in bančništvo ni nobena izjema.


IN ZAKAJ SO TAKO VELIK IZZIV ZA BANKE?

Milenijci so generacija, ki na življenje, gospodarstvo in storitve gleda povsem drugače od svojih predhodnikov. Delovna mesta menjajo na 3 leta ali manj. Namesto 15 let delovne dobe pri enem delodajalcu in jubilejne nagrade je njihov cilj vedno pogosteje odhod v tujino, preskok v podjetniške vode in ustvarjanje novih in nepreizkušenih poslovnih modelov.

Življenjski stil mladih odraslih je namesto v velike investicije in kredite veliko bolj usmerjen v najeme in naročniške modele. Ta trend najbolje opiše primer vozila Citroen Cactus. Pri Citroenu preizkušajo prodajne modele, ki poleg »navadnega« nakupa vključujejo tudi letne najeme. Med proizvajalci vozil so prvi ugotovili, da se kreativno nestabilni mladi odrasli težko odločijo za trajne nakupe vozil in so jim ponudili model lastništva vozila, ki ga lahko sklenejo na hitro, za krajše obdobje.

Ta generacija je spremenila tudi svoj način komunikacije. Mladi vsako leto pošljejo na tisoče SMS in drugih besedilnih sporočil in vedno manj časa preživijo v »navadnih« telefonskih pogovorih. Prišli smo celo do točke, ko imajo v telefonu shranjeno samo peščico telefonskih številk, zato pa so z znanci in prijatelji povezani predvsem prek Facebook Messengerja, orodij, ko sta Viber in WhatsApp, ter drugih platform za klepet.

Drugače razmišljajo tudi o denarju in financiranju. V zadnjih letih se je med to generacijo razširila uporaba alternativnih finančnih poti. Pojavil se je Bitcoin, ki, čeprav ni tako razširjen, da bi ogrozil bančno poslovanje, ne bi mogel uspeti 5 let prej. Vedno več je tudi malih ponudnikov finančnih storitev, ki sicer bank neposredno ne ogrožajo, a spodkopavajo posamezne segmente njihovega poslovanja. Milenijci tako financiranje poslovnih priložnosti iščejo na Kickstarterju, plačujejo prek PayPala, vedno več jih je tudi pripravljenih uporabljati finančne ali plačilne storitve, ki jih razvijajo Apple, Google in podobna podjetja. Ta vedno večja in vedno pomembnejša demografska skupina je postala popolnoma nezdružljiva s svetom bančnih poslovalnic in vrst pred okenci.


BANKE SE PRILAGAJAJO Z VELIKO TEŽAVO

Banke so se na internetno in mobilno revolucijo sicer odzvale s spletnim in mobilnim bančništvom, a prilagoditve so bile dokaj simbolične. Nove poti dostopanja niso spremenile storitev bank; te še vedno temeljijo na konceptih, ki so zaznamovali življenja prejšnjih generacij.

Generacije, katerih življenjski cilj je bil dolgoletno delo v stabilnem podjetju, gradnja velike družinske hiše in dolgoročno varčevanje za hude čase, so od bank pričakovale stanovanjske in avtomobilske kredite, varčevanja in depozite. Njihovi otroci, milenijci, namesto o nakupu vikend hiše razmišljajo o tem, kako bodo za konec tedna skočili v London na kavo in koncert. Gotovinska, življenjska in naložbena varčevanja so v upadu, saj tisti, ki so odraščali med zadnjo finančno krizo, ne zaupajo velikim finančnim inštitucijam in redko razmišljajo o dolgoročnih finančnih perspektivah. Namesto tega presežni zaslužek pogosteje namenjajo izobraževanju in zabavi.

Potrošniško poslovanje bank in pridobivanje novih strank danes še vedno temeljita na stanovanjskih in avtomobilskih kreditih ter paketnih in sezonskih popustih za kartične in transakcijske storitve. Takšne akcije in storitve sicer uspejo pritegniti nekaj novih strank, a te, ker ne čutijo nobene lojalnosti do velikih finančnih organizacij, z enako lahkoto tudi odidejo.


KONKURENCA IN PREŽIVETJE BANK V NOVEM OKOLJU ZAHTEVATA KORENITE SPREMEMBE

Poleg prilagoditve storitev na drugačne potrebe (na primer preprosti, fleksibilni in kratkoročni krediti za financiranje omenjenega izleta v London) se morajo banke najprej naučiti sodobne komunikacije.

V družbi, kjer mobilni fotoaparati in besedilna sporočila opravijo veliko večino komunikacijskega dela, je nepredstavljivo, da večina bank še vedno ne nudi klepeta kot enega od ključnih komunikacijskih kanalov. Mladi, ki tudi prijateljem rajši pošljejo besedilno sporočilo, kot pa jih pokličejo, se prav gotovo ne veselijo klicev v klicni center (pa čeprav je klic brezplačen).

Izpolnjevanje kupov fizičnih formularjev in pošiljanje po pošti ali faksu se že umikata v pozabo, apreprosta preusmeritev na spletne formularje ni več zadostna rešitev. Milenijci preživijo veliko več časa pred mobilnimi kot pred računalniškimi zasloni in pričakujejo storitve, ki se temu prilagajajo. Danes ne obstaja tehnični razlog, ki bi zahteval ročni vnos podatkov v spletno mesto, če lahko položnico ali kreditno kartico preprosto slikamo z mobilnim telefonom.

In konec koncev, milenijci pričakujejo tudi veliko višjo kakovost uporabniške izkušnje. Živimo v časih, v katerih je vedno lažje zamenjati ponudnika storitev. Ponudnika električne energije, dostopa do interneta, kabelske televizije ali mobilne telefonije lahko zamenjamo tako rekoč čez noč. Enako preprosta je danes menjava banke ali zavarovalnice in tudi najmanjša neprijaznost ali napaka v skrbi za stranke nas lahko stane stranke. V konkurenčnem okolju, kjer se storitve ne razlikujejo bistveno, se milenijci dobro zavedajo svoje potrošniške moči in zahtevajo vedno boljše odnose od prodajalcev in ponudnikov storitev.

Omenjene spremembe so sistemske in težavne, predvsem pa zahtevajo dobro poznavanja milenijcev kot strank. Težko jih bodo uvedle banke, v katerih vodilna mesta zasedajo predvsem predstavniki prejšnjih generacij – tistih stabilnih, z vikend hiškami. Spremembe v razmišljanju bodo tako morali prinesti mladi in perspektivni kadri, zanimivo pa bo videti, ali bodo nujne spremembe uvedli dovolj hitro. Če bo preobrazba bank v sodobne in odzivne ponudnike storitev trajala več let, se bo vmes zamenjala generacija in nad našimi »najsodobnejšimi« bančnimi inovacijami bodo zavijali z očmi tisti, ki jim danes rečemo »mladina«.

Tisoč milijard v evropske banke

petek, 23. januar 2015, 14:44

Mnogim v teh dneh prihaja na misel beseda Topčider. V tem kraju na periferiji Beograda se je dogajal najbolj značilni jugoslovanski ekonomski trik: tiskanje denarja. Evrsko območje takšnega pravljičnega kraja sicer nima. A od včerajšnjega dne naprej bodo tiskarski stroji po vsej celini morali natisniti kar nekaj vagonov bankovcev. Z njimi bodo centralne nacionalne banke odkupovale državne obveznice “Soglasnost v odboru je bila tako velika, da ni bilo potrebno niti glasovati ” je sinoči dejal Mario Draghi.

BRUSELJ, KOPER > Oči svetovne ekonomske javnosti so bile včeraj uprte v prvega moža ECB Maria Draghija. Ni bilo dvoma, da se bo banka odločila za nakup obveznic, vprašanje je bilo le, kolikšen bo sveženj in kako visoko bo soglasje držav članic. Pomisleke so imeli predvsem v Nemčiji. ECB bo najmanj do septembra 2016, morda pa še dlje, vsak mesecev odkupila za 60 milijard obveznic. Skupna vrednost odkupljenih vrednostnih papirjev naj bi bila 1100 milijard evrov, za večino povsem nepredstavljiv znesek.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo s temi tonami evrskih bankovcev? Centralna banka bo od bank kupila državne obveznice, torej vrednostne papirje, ki jih države izdajajo in prodajajo na trgu z namenom, da dobijo denar, ki primanjkuje v proračunu. Banke se bodo torej znebile obveznic in dobile denar. Porabile ga bodo za kreditiranje podjetij, ki se bodo zaradi nižjih stroškov financiranja lažje odločala za investicije in razvojne projekte. To bo povečalo proizvodnjo in zmanjšalo brezposelnost. Ljudje, ki bodo dobili službe, bodo več trošili, podjetja bodo več zaslužila in več vlagala.

Tako bi bilo, če bi bil finančni trg ravna reka, ki živahno teče v morje blagostanja. A v resnici je ta struga zavita, polna meandrov in mrtvih rokavov. Zato je odgovor na vprašanje, kaj se bo zgodilo po velikem odkupu obveznic, lahko tudi: prav nič.

Kvantitativno sproščanje, kot se velikemu nakupu obveznic reče v strokovnem jeziku, načeloma sodi med nekonvencionalne ukrepe nosilcev denarne politike. A ne zato, ker bi bil njegov vpliv tako velik in zastrašujoč, niti zato, ker je nekaj novega. V zadnjih letih so podobne ukrepe izvedli na Japonskem in v ZDA. Nenavaden je zato, ker centralne banke nanj pomislijo, ko odpove veliko bolj običajna metoda uravnavanja obrestnih mer. “Nižje kot so obrestne mere, cenejše je pridobivanje sredstev in lažje se gospodarstvo odloča za naložbe. Ko so, tako kot sedaj v evrskem območju, obrestne mere blizu ničli, je centralna banka potisnjena ob zid. Nekaj mora narediti,” razlaga dekan Fakultete za management Univerze na Primorskem izr. prof. dr. Matjaž Novak. Dotok svežega denarja tudi ustavi grožnjo povečanja vrednosti denarne valute, tako imenovane deflacije, in pripomore k zmerni inflaciji, trenutni evropski cilj je dva odstotka.

Bančni nakupovalni izlet ima seveda svoja tveganja. Da bi povzročil katastrofalno, “topčiderski” podobno inflacijo, ni možno, pravi Novak. Še najverjetnejši zaplet je, da ukrep ne bo imel želenega učinka: “Nov denar bo vplival na trg, če ga bodo banke posojale podjetjem in če bodo ta vlagala v razvojne projekte. Če pa bo ostal v bilancah bank ali ga bodo banke vlagale v špekulativne posle, učinka ne bo. V ZDA se je to dogajalo s prvimi odkupi obveznic. Denar je pristal na borzi, dvignil cene delnic in ustvaril milijone namišljenih dobičkov. Zato je smiselno, da bi Evropska centralna banka (ECB) v ukrep vgradila varovala, ki bi to preprečila.”

Kaj bo odkup obveznic, ki je sicer projekt ECB, a ga bodo izvedle nacionalne banke, pri nas Banka Slovenije, prinesel slovenskemu gospodarstvu?

“Slovenskim bankam po dokapitalizaciji ne primanjkuje denarja. Problem je v tem, da se po številnih nepremišljenih kreditih v preteklih letih zdaj obnašajo precej konzervativno in so njihovi kriteriji za presojanje gospodarskih projektov zelo visoki,” pravi Novak. Še nekaj kovčkov novega denarja ne bo spremenilo vzdušja in načina razmišljanja, se strinjajo tudi na Banki Slovenije. “Ali bodo banke v luči izboljšanja ekonomskih obetov znižale konservativnost kreditiranja gospodarstva je odvisno od stopnje izboljšanja okolja, od izpeljave in kredibilnosti strukturnih reform, katerim se je Slovenija zavezala, ter od poslovne politike bank,” pojasnjujejo in na vprašanje, kaj lahko stori naša nacionalna banka, da vzpodbudi kreditiranje gospodarstva, odgovarjajo, da ne mnogo: “Nabor dodatnih potencialnih in nacionalnih ukrepov s katerimi lahko Banka Slovenije banke stimulira k kreditiranju gospodarstva je relativno omejen.” In pravzaprav že izveden.

Prav možno je torej, da zaradi 500-milijardne injekcije za Slovence ne bo novih služb in višjih plač. Novakova realistična tolažba pa se glasi: “Tudi če ne bo dosegel predvidenih pozitivnih učinkov, ukrep gotovo ne bo povzročil omembe vredne škode.”

SID banka s posojili za tehnološko-razvojne projekte

Za tehnološke projekte v podjetjih, tudi start-upih, bo na voljo za 55 milijonov evrov posojil.

banka je prejšnji teden objavila novi kreditni liniji za razvoj malih in srednje velikih podjetij ter tehnološko-razvojne projekte. V okviru prve posojilne linije je podjetjem na voljo 83,3 milijona evrov, v okviru druge pa 55 milijonov evrov. Več

Kreditiranje tehnoloških podjetij

Posojilna linija v višini 55 milijonov evrov pa je namenjena financiranju tehnološko-razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij ter velikih podjetij. Podjetja bodo s temi krediti lahko financirala industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, začetne naložbe ali naložbe v okviru nove gospodarske dejavnosti, ki bodo nastale kot posledica raziskovalno-razvojne dejavnosti podjetja, zlasti naložbe v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva.

Financirati bo mogoče izdatke za investicije v instrumente in opremo, material ter svetovalne in druge storitve, uporabljene v raziskovalno-razvojnih projektih podjetja, režijske stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja teh projektov, ter pogodbene raziskave.

Z ukrepom se želi spodbuditi tudi vlaganja v znanje (, licenčna dovoljenja) ter delo zaposlenih na raziskovalno-razvojnih projektih. V okviru te posojilne linije bodo na voljo v vrednosti od 200.000 evrov do 18,75 milijona evrov z ročnostjo od dveh do devet let s spremenljivo obrestno mero in z do dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice.

Krediti za mala in srednja podjetja

Kreditna linija v višini 83,3 milijona evrov je namenjena financiranju naložb in zaposlovanja malih in srednje velikih podjetij, in sicer za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki povečujejo zmogljivosti v podjetju, povečujejo raznovrstnost proizvodnje (novi ali bistveno nadgrajeni proizvodi) ali pomembno spreminjajo proizvodne procese.

S tem ukrepom se želi spodbuditi tudi zaposlovanje, saj bodo podjetja s krediti lahko financirala plače novo zaposlenih v okviru podprtega projekta. Na voljo bodo posojila v vrednosti od 100.000 evrov do pet milijonov evrov z ročnostjo od dveh do sedem let s spremenljivo obrestno mero in z do dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.

Ostale novice