Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Prenehanje s poslovanjem – zaprtje podjetja – stečaj

Prenehanje s poslovanjem – zaprtje podjetja – stečaj

01.09.2020

Prenehanje delovanja podjetja

Iz različnih razlogov se bodo nekatera podjetja na določeni točki znašla pred prenehanjem poslovanja – zaprtjem. Razlogi za prenehanje poslovanja podjetja so lahko različni, od poslovnih razlogov, če je bila družba samo začasno ustanovljena – za izpolnitev določenega projekta, če se družbeniki tako odločijo, in tako dalje. Razlogi so zakonsko urejeni v Zakonu o gospodarskih družbah.

Tudi načini prenehanja numerus clausus strogo zakonsko urejeni, da se zagotovi zakonito in pravično prenehanje, ki vključuje obveznost poplačila dolgov in določeno stopnjo zaščite zaposlenim v družbi. Zakonska uredba vseh aspektov prenehanja gospodarske družbe je torej določena zato, da pri zaprtju družbe ne pride do zlorab, predvsem s strani družbenikov.

V družb z omejeno odgovornostjo, ki je močno zadolžena, bi si lahko družbeniki na primer nezakonito izplačali iznose, nato pa družbo preprosto zaprli – s tem bi upniki ostali brez svojega denarja, zaposlenim pa se ne bi moglo izplačati nadomestil. Z zakonsko preprečitvijo takšnih postopanj skozi predpisane postopke zaprtja, se takšne zlorabe – vsaj v določeni meri – preprečijo.

Razlogi za prenehanje

Razlogi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo so prav tako zakonsko določeni, in sicer se ureditev nahaja v 521. členu Zakona o gospodarskih družbah.

Zakon določa, da družba z omejeno odgovornostjo preneha:

  • Če preteče čas, za katerega je bila ustanovljena
  • Če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov družbenikov – družbena pogodba pa lahko določi večjo večino
  • Če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe
  • S stečajem
  • S sodno odločbo v skladu z zakonom
  • Če nima družbenikov, ali če ima le lastne deleže
  • Če poslovodstvo ne deluje več kot 6 mesecev
  • Z združitvijo v kakšno drugo družbo
  • Če se osnovni kapital zniža pod znesek, ki je določen z zakonom

Poleg tega zakon določa, da lahko vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe. To lahko stori, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe.

Načini prenehanja

Načini, kako lahko družba z omejeno odgovornostjo preneha s svojim delovanjem (se »zapre«) so v slovenski zakonodaji strogo urejeni omejeni – podjetje lahko izbira le med petimi zakonsko določenimi postopki.

Glede teh postopkov je način in potek strogo predpisan, podjetje pa se mora držati vseh predpisanih pravil in vseh predpisanih korakov za zaprtje in s tem prenehanje delovanja.

Slovenska zakonodaja določa naslednje štiri možnosti prenehanja podjetja:

  • Izbris podjetja
  • Redna likvidacija podjetja – redno prenehanje delovanja podjetja
  • Prisilna likvidacija podjetja
  • Prenehanje po skrajšanjem postopku – izredno prenehanje delovanja podjetja
  • Stečaj podjetja

Izbira načina prenehanja bo odvisna od razlogov za prenehanje. Če gre za normalno prenehanje, kjer se družbo mora le izbrisati iz registra družb in se mora poskrbeti za razdelitev premoženja med upravičene akterje, se bo uporabil postopek redne likvidacije. Če so razmerja v družbi med družbeniki urejene in obveznosti družbe do vseh dolžnikov že poravnane, ter so urejeni položaji zaposlenih, lahko pride do izrednega prenehanja – po skrajšanem postopku. Iz drugih razlogov mora družba prenehati s stečajem, in sicer v primeru, da je družba toliko zadolžena, da svojih dolgov ne more več poravnati.

Redna likvidacija – redni način prenehanja

Pri likvidaciji gre za redni način prenehanja, ki ga vodi družba sama – sama imenuje likvidacijskega upravitelja, z namenom, da razdeli premoženje družbe in po tem izpiše družbo iz sodnega registra.

  1. Družba bo sprejela sklep o začetku likvidacijskega postopka in s tem o prenehanju družbe.

To odločitev bodo sprejeli družbeniki z tričetrtinsko večino, oziroma z večino, določeno v ustanovitvenem aktu. Takšen sklep ima določene glavne sestavine, in sicer:

  • podatke o podjetju,
  • podatke o organu, ki je sklep sprejel,
  • razlog za prenehanje,
  • rok za prijavo terjatev vseh upnikov, katerim družba dolguje denar, in delničarjev, ki imajo prinosniške delnice – rok za prijavo terjatev do družbe ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa, in pa
  • podatke o likvidacijskem upravitelju – ime, priimek, prebivališče ali sedež, če gre za pravno osebo
  • Vpis, da je podjetje v postopku likvidacije v sodni register.

Predlog za vpis bo podal organ, ki je sprejel sklep o prenehanju – torej skupščina družbenikov.

  • Vodenje likvidacijskega postopka

Likvidacijski postopek bo  vodil likvidacijski upravitelj, ki ga bodo določili družbeniki. Po navadi bo to kar poslovodja podjetja, če statut ne določa drugače, lahko pa se določi tudi drugo osebo. Likvidacijski upravitelj bo zastopal in predstavljal družbo v postopku likvidacije. Moral bo  poskrbeti za naslednje stvari:

  • moral bo sestaviti likvidacijsko bilanco
  • končati bo moral vse aktivne posle podjetja
  • poskrbel bo za to, da bodo vsi upniki podjetja poplačani
  • unovčil bo likvidacijsko maso
  • pripravil bo predlog poročila o likvidacijskem postopku
  • pripravil bo predlog razdelitve premoženja
  • poskrbel bo, da se vloži predlog za izbris družbe iz sodnega registra
  • objaviti mora poziv za prijavo terjatev, da e le-te poplačajo upnikom
  • opravlja druge potrebne naloge v zvezi z likvidacijo

Posebna obveznost likvidacijskega upravitelja je ta, da je v primeru, da ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, dolžan takoj prekiniti likvidacijski postopek in dati predlog za začetek stečajnega postopka.

  1. Poročilo

Organ, ki je sprejel sklep o likvidacijskem postopku bo odločal, ali bo sprejel poročilo o poteku likvidacijskega postopka in o delitvi premoženja. Če organ predlog sprejme, potem mora likvidnostni upravitelj v 30-ih dneh razdeliti premoženje.

Preden se razdeli premoženje ima skupščina družbenikov, če je podjetje začelo postopek z njenim sklepom, ali pa zaradi poteka časa, z tričetrtinsko večino odloči, da želi zaustaviti postopek likvidacije, in s tem povzročiti, da družba deluje naprej.

  • Izbris

Če skupščina družbenikov ne odloči, da želi, da družba še naprej deluje in sprejme predlog o delitvi premoženja ter se premoženje razdeli, likvidnostni upravitelj pa je opravil vse zgoraj naštete naloge, potem bo vse urejeno in družba se lahko izbriše iz sodnega registra in s tem preneha. Predlog za izbris bo vložil likvidnostni upravitelj, sodišču pa bo podal vsa dokazila, da je bilo premoženje razdeljeno in so bile opravljene druge naloge, ki jih je imel.

Po izbrisu družbe iz registra so dejanja likvidacijskega upravitelja stalna – ne da se jih izpodbijati. Tako se v primeru zlorab pri poplačilu terjatev ali delitvi premoženja ne da več spremeniti stanja, saj pravna oseba pravno več ne obstaja. Prizadeti posamezniki – upniki ali družbeniki pa lahko od tečajnega upravitelja vseeno zahtevajo škodo, če se mu lahko očita krivdno ravnanje. Znesek je omejen na petkratnik plačila za likvidnostnega upravitelja. Nadalje če to ni dovolj, se lahko upnike poplača iz premoženja podjetja, ki se je razdelilo družbenikom podjetja.

Vse to ne izključuje dodatne krivdne odškodninske odgovornosti likvidnostnega upravitelja.

Postopek prisilne likvidacije

Postopek prisilne likvidacije načeloma poteka zelo podobno kot postopek redne likvidacije. Največja razlika je ta, da se za postopek likvidacije ne odloči skupščina družbenikov, temveč ga zapove sodišče. Sodišče nato po odločitvi, da mora podjetje v postopek likvidacije imenuje tudi likvidacijskega upravitelja. Ta ima potem enake naloge kot likvidacijski upravitelj v postopku redne likvidacije.

Prenehanje po skrajšanem postopku

Takšno prenehanje je možno, če so vse obveznosti podjetja poplačane in so urejena vsa razmerja do delavcev. Posebnost takšnega prenehanja je, da, ker oni dajo izjavo, da ima družba poravnane vse obveznosti, družbeniki podajo izjavo, da bodo sami odgovarjali s svojim premoženjem za morebitne obveznosti družbe, ki še niso poravnane.

Postopek prenehanja po skrajšanem postopku poteka po naslednjih korakih:

  1. Predlog izbrisa brez likvidacije

Registru se poda tak predlog, skupaj z overjeno izjavo družbenikov, da so poplačane vse obveznosti, da so urejene obveznosti z delavci ter da so posli zaključeni. Poleg tega se odda izjava o odgovarjanju s celotnim svojim premoženjem, omenjena zgoraj. Poleg tega bo register zahteval določena dokazila, ki dokazujejo resničnost izjav o poravnanih obveznostih. Možno je tudi, da se bo zahtevalo zavarovanje za morebitne nove obveznosti, ki se bodo pojavile po izbrisu.

  • Objava sklepa o prenehanju družbe

Sklep se objavi, upniki ali organi države pa imajo možnost na ugovor v petnajstih dneh. Če se pojavijo upniki, ki trdijo, da imajo še neporavnane terjatve do podjetja, bo registrski organ razveljavil objavljeni sklep o prenehanju d.o.o. in naložil organom družbe, da postopek nadaljujejo kot postopek redne likvidacije.

  • Izbris iz registra

Če ugovorov ni, se bo podjetje izbrisalo iz sodnega registra brez likvidacije

Stečaj d.o.o.

o začetku stečaja bo določilo sodišče na podlagi predloga upravičenca, ki ima pavico do takšnega predloga. Takšne osebe so:

  • Dolžnik sam
  • Družbenik dolžnika, ki osebno odgovarja s svojim premoženjem
  • Upnik z več kot dva meseca zapadlo terjatvijo
  • Preživninski sklad Republike Slovenije

Potek stečaja poteka po naslednjih korakih:

  1. Izdaja sklepa o začetku stečajnega postopka

Sklep o začetku stečajnega postopka izda sodišče na predlog. Če predlagatelj ni prezadolženi dolžnik, lahko le-ta na sklep sodišča poda ugovor v 15ih dnevih. V ugovoru lahko utemelji, da ni prezadolžen in, da stečajni postopek ni potreben.

  • Prijave terjatev in drugih pravic

Sodišče v sklepu o začetku postopka stečaja le-tega objavi, v objavi pa pozove tudi upnike dolžnika, da prijavijo svoje terjatve oziroma druge pravice v 3 mesecih od objave s strani sodišča. Zamuda bo pomenila stroge posledice, upnik po tem ne more več uveljavljati svojih terjatev.

V prijavi mora upnik predložiti dokaze o terjatvi, in določiti ali ima izločitvene ali ločitvene pravice.

  • Preizkus terjatev

Stečajni upravitelj se bo v tej fazi opredelil do terjatev in naredil seznam, katere sprejema kot upravičene. Upniki lahko na ta seznam ugovarjajo, po tem pa stečajni upravitelj znova določi ali so po njegovo upravičene. Če spet odloči za katero od upnikovih terjatev, da je ne sprejema, lahko upnik sproži postopek pred sodiščem glede takšne terjatve. Poleg tega lahko en upnik prereka terjatve drugega upnika. Stečajni upravitelj bo naredil seznam vseh terjatev in v kolikšni meri bodo poplačane.

Po tem, ko takšen seznam sprejme sodišče, se poplačajo terjatve, kot je v seznamu bilo predvideno s strani stečajnega upravitelja. Ker je družba prezadolžena in ima premoženja manj kot znašajo njeni dolgovi, ne bo prišlo do delitve premoženja med družbeniki.

Po tem upravitelj končno poročilo, na podlagi katerega sodišče izda sklep o končanju postopka stečaja. Po tem se družba izbriše iz sodnega registra in tako preneha.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.