Rekordna zadolženost in novi trendi v kreditih – kaj pomenijo za svet in Slovenijo

V zadnjem mesecu je svetovna finančna scena dosegla pomemben mejnik – skupni svetovni dolg je narasel na rekordnih 338 bilijonov ameriških dolarjev. Ta rast dolga je posledica kombinacije nizkih obrestnih mer, večjih državnih izdatkov, gospodarskih spodbud in povečanega financiranja podjetij. Čeprav so nizke obrestne mere doslej omogočale relativno ugodno servisiranje dolga, finančni trgi opozarjajo, da lahko prihodnji dvig obrestnih mer povzroči težave pri refinanciranju in poveča finančno ranljivost. Globalna zadolženost se povečuje na več področjih: države si zagotavljajo sredstva za infrastrukturne, zelene in socialne projekte; podjetja izkoriščajo nizke obrestne mere za širitev, nakup opreme in prevzeme; gospodinjstva pa še vedno naraščajoče najemajo stanovanjske kredite. Hkrati se pojavlja trend premika iz klasičnih bančnih posojil v zasebne vire financiranja, kar prinaša več fleksibilnosti, a tudi večje tveganje in manj preglednosti. V evroobmočju se kreditna aktivnost povečuje: poslovni krediti so rasli za 3 % medletno, stanovanjski za 2,5 %. Ta rast kaže, da podjetja in gospodinjstva kljub negotovostim še vedno iščejo finančna sredstva. ECB ob tem spremlja inflacijo in obrestne mere, kar lahko vpliva na dostopnost in pogoje kreditov. Slovenija ostaja relativno stabilna. Slovenske banke so dobro kapitalizirane, delež slabih posojil je nizek, rast stanovanjskih in poslovnih kreditov pa še vedno obstaja. Kljub temu državni proračun beleži primanjkljaj okoli 800 milijonov evrov, kar pomeni potrebo po dodatnem financiranju z državnim dolgom. Slovenija se hkrati vključuje v evropske programe jamstev za izvoz podjetij v Ukrajino, kar krepi gospodarsko sodelovanje, a prinaša dodatna tveganja. Za podjetja in gospodinjstva to pomeni, da so trenutni pogoji kreditiranja še vedno ugodni, vendar obstajajo tveganja, če se globalne razmere poslabšajo. Višje obrestne mere bi lahko povečale obremenitev kreditojemalcev, podjetja pa bi se morala previdno odločati pri izbiri virov financiranja. Na državnem nivoju bo potrebno ohranjati previdno fiskalno politiko, uravnotežiti proračun in strateško usmerjati državne garancije ter investicije.

Rekordna zadolženost in novi trendi v kreditih – kaj pomenijo za svet in Slovenijo

V zadnjih tednih so mednarodne finančne organizacije, kot je Institute of International Finance (IIF), objavile podatke, da je skupni svetovni dolg dosegel skoraj 338 bilijonov ameriških dolarjev, kar je najvišja raven doslej. Rast dolga je posledica kombinacije nizkih obrestnih mer, večjih javnih izdatkov za infrastrukturo, vojaške in zelene preobrazbe ter višjih potreb po financiranju podjetij.

Čeprav so nizke obrestne mere do zdaj blažile stroške zadolževanja, so trgi vse bolj pozorni na tveganje, da bi obrestne mere v prihodnosti spet zrasle, kar bi povzročilo podražitev refinanciranja in možne težave pri odplačevanju dolga.

Zakaj se zadolženost povečuje?

1. Državni dolg: Države po svetu so v času pandemije in energetske krize povečale zadolževanje za spodbude gospodarstvu. Tudi po koncu kriznih ukrepov se mnoge vlade še vedno zadolžujejo za financiranje socialnih programov in investicij.
2. Podjetniški dolg: Podjetja so izkoristila nizke obrestne mere za financiranje širitev, nakupe opreme in prevzeme. Posebej aktivno je področje t. i. “private credit” – zasebnih kreditov izven klasičnih bank, ki raste dvomestno.
3. Potrošniški dolg: V mnogih državah raste tudi zadolženost gospodinjstev, predvsem pri stanovanjskih kreditih, ki so kljub višjim cenam nepremičnin še vedno privlačni zaradi (za zdaj) relativno ugodnih obresti.

Trendi v kreditih: premik iz bank v zasebne vire

V zadnjem desetletju je vzporedno z rastjo dolga nastal velik trg zasebnega kreditiranja (“private credit” ali “direct lending”). Gre za posojila, ki jih podjetjem dajejo investicijski skladi in drugi zasebni vlagatelji, mimo klasičnega bančnega sistema. Prednost so prilagodljivejši pogoji, slabost pa večje tveganje in manj nadzora.

Za finančne trge to pomeni večjo razpršenost virov financiranja, a tudi potencialno manj preglednosti in stabilnosti, če pride do pretresov.

Evroobmočje: ponovno več kreditiranja

Evropska centralna banka je v zadnjem mesecu objavila podatke, da je kreditna rast v evroobmočju v avgustu 2025 spet poskočila:

• Poslovni krediti so rasli za 3,0 % medletno.
• Stanovanjski krediti za 2,5 % medletno.

To je najhitrejša rast v zadnjem času in kaže, da se podjetja in gospodinjstva kljub gospodarskim negotovostim še vedno zadolžujejo. Hkrati ECB postopno prilagaja obrestne mere – zaradi umirjanja inflacije jih je začasno znižala, a opozarja, da se trend lahko obrne, če inflacijski pritiski ponovno narastejo.

Slovenija: stabilen bančni sistem, a več potreb po financiranju

1. Banke: Slovenske banke so po ocenah Banke Slovenije dobro kapitalizirane in imajo nizko stopnjo slabih posojil. To pomeni, da trenutno nimajo večjih težav pri kreditiranju podjetij in prebivalstva.
2. Državni dolg: Državni proračun je po podatkih Fiskalnega sveta v prvih mesecih leta 2025 izkazal okoli 800 milijonov evrov primanjkljaja, kar pomeni večje potrebe po izdajah državnih obveznic in s tem povečanje dolga.
3. Izvozna jamstva: Slovenija je septembra 2025 prek SID banke vstopila v evropski program jamstev za izvoz podjetij v Ukrajino (InvestEU Ukraine Export Credit Guarantee Facility). Gre za instrument, ki podjetjem omogoča zavarovanje izvoza na tvegane trge, hkrati pa državo izpostavlja dodatnim tveganjem.
4. Krediti za prebivalstvo: Po podatkih Banke Slovenije se rast stanovanjskih kreditov nadaljuje, čeprav so cene nepremičnin visoke. Banke opozarjajo, da se lahko ob morebitnem dvigu obrestnih mer obremenitev gospodinjstev hitro poveča.

Kaj to pomeni za potrošnike in podjetja?

• Višje tveganje spremembe obrestnih mer: Čeprav so obresti trenutno relativno nizke, lahko globalni pritisk na trge in inflacijo povzroči njihov ponovni dvig. Kreditojemalci z variabilno obrestno mero bi se tako znašli pred višjimi obroki.
• Dostopnost kreditov: Banke v Sloveniji trenutno še posojajo, vendar so poostrene zahteve glede kreditne sposobnosti. Podjetja se vse bolj ozirajo k zasebnim virom financiranja, kar pa je pogosto dražje.
• Varnost javnih financ: Višja zadolženost države pomeni večji delež proračuna za servisiranje dolga. To lahko v prihodnosti zmanjša prostor za investicije ali socialne izdatke, če se stroški financiranja dvignejo.

Sklep: previdnost in strateško načrtovanje

Rekordna svetovna zadolženost in naraščajoči trendi kreditiranja so znak, da se gospodarstva še vedno zanašajo na posojila kot glavni vir financiranja. To samo po sebi ni nujno slabo – dolg omogoča investicije in rast – vendar zahteva skrbno upravljanje, preglednost in pravočasno prilagajanje pogojev.

Za Slovenijo to pomeni predvsem:

• nadaljevanje konservativne politike bank,
• previdno upravljanje javnih financ,
• ozaveščanje potrošnikov o tveganjih pri najemanju kreditov,
• in strateško usmerjanje državnih jamstev v resnično perspektivne projekte.

Če bodo globalne razmere ostale relativno stabilne, lahko Slovenija in njena podjetja to obdobje izkoristijo za investiranje in rast. Če pa pride do novega vala inflacije in dviga obrestnih mer, bo prevelika zadolženost hitro postala breme – tako za države kot za posameznike.