Četudi podjetje posluje zelo dobro, ima veliko strank, odda veliko naročil, proda veliko svojih izdelkov, se bo srečalo z likvidnostnimi težavami, če bo veliko strank oziroma naročnikov zamujalo s plačilom svojih terjatev do podjetja. Četudi ima podjetje nedvoumno terjatev, ki je že zapadla, to še ne pomeni, da bo dolžnik terjatev plačal.
Poleg finančnih težav bo podjetje tudi porabilo veliko časa, saj se bo moralo ukvarjati z izterjavo terjatev. V kolikor gre za majhno podjetje, ki nima potrebnega kadra oziroma znanja za vodenje postopkov izterjave terjatev, bo moralo najeti zunanjo pomoč – pravnike, kar bo pomenilo dodatne stroške. Nadalje obstajajo tudi osebna podjetja, ki ponujajo podjetjem storitev upravljanja s terjatvami. V primeru, da podjetje razpolaga z mnogo terjatvami, nima pa kadra, da bi le-te upravljal, lahko tudi to predstavlja optimalno rešitev, vendar pa lahko, v primeru, da ne gre za neobvladljivo število terjatev, z nekaj znanja glede upravljala, to uspe tudi podjetniku samemu.
Negativen je tudi podatek, da nekatere evropske raziskave Slovenijo umestijo med države, kjer plačilna disciplina predstavlja tveganje. Ker je pomanjkljiva finančna disciplina torej v Sloveniji še kako obstoječa, zgoraj opisano predstavlja realen problem, s katerim se bo slej ko prej srečalo vsako podjetje.
Kako se težavam izogniti?
Najbolje je, da podjetje že vnaprej, pred sklenitvijo samega posla, oziroma pred opravljenim naročilom, minimizirajo tveganje, da bo prišlo do težav s poplačilom. Za to obstaja več možnosti, nekatere pa so bolj optimalne oziroma realistične kot druge.
Zavarovanje
Seveda bi bila najboljša možnost, da si podjetje pred izvedbo naročila (dostavo blaga ali opravljeno storitvijo), zagotovi od bodočega dolžnika neko garancijo, na primer bančni akreditiv, tako, da poplačilo terjatve ne bo odvisno od poslovnega partnerja. Vendar pa je vprašljivo, koliko je možnosti, da bo poslovni partner na to pristal. Še posebej mala, oziroma nova in neuveljavljena podjetja, ki nimajo toliko pogajalske moči, saj je bolj njim v interesu, da dobijo nove stranke, si bodo od poslovnega partnerja težko zagotovile takšno visoko stopnjo garancije.
Bonitetna ocena
Najboljši nasvet za izogib finančnim težavam , povezanimi z izterjavo terjatev, ki je tudi neodvisen od poslovnega partnerja in je tudi v praksi vedno izvedljiv, je pa je še vedno to, da se ne posluje s podjetji, ki terjatev ne bodo mogla poplačati, oziroma bi imela pri tem lahko težave, kar bo pomenilo, da bo poplačilo trajalo dolgo časa. Tako je smiselno, da podjetje ve s kom posluje, in ne prevzame slepo vsakega naročila. Najbolj koristno je preveriti finančno situacijo poslovnega partnerja. To se da storiti povsem preprosto, podatki so dostopni na spletu glede bančnih računov, ki so bili potencialno blokirani. Zelo pomembno pa je preveriti tudi bonitetno oceno.
Širša finančna analiza
V kolikor želi podjetje s poslovnim partnerjem skleniti posel večjega obsega, ki bo za podjetje imel velike finančne implikacije, si je koristno vzeti čas tudi za širšo finančno analizo, s katro lahko pridobimo informacije o sedanjem in preteklem poslovanju podjetja, in na podlagi tega predvidimo uspešnost prihodnjega poslovanja podjetja. Tudi takšno analizo se da opraviti tudi brezplačno, vir za podatke za namen takšne analize so »revidirana finančna poročila«. Te lahko, najdemo na internetu, na straneh podjetja, ali pa na drugih portalih.
Kako ravnati v vmesnem času – po sklenitvi posla in pred zapadlostjo terjatev?
Pomembno je, da ima podjetje določene postopke upravljanja s terjatvami, da se s terjatvami torej aktivno ukvarja, in ne, da le čaka na njihovo poplačilo. Postopki bi morali biti organizirani tako, da se že pred zapadlostjo, ves čas od sklenitve posla, terjatve »spremlja«, kar pomeni, da se stalno preverja podjetje, ki terjatev dolguje, da se nove terjatve ves čas beležijo, in, da se poskuša za terjatve poskrbeti za terjatve že pred zapadlostjo, kolikor se to da. Pomembno je, da podjetje tako spremlja svoje obstoječe terjatve in glede na to tudi uravnava prevzem novih naročil.
Podjetje lahko aktivno postopa že pred zapadlostjo. priporočljivo je stopiti v stik z dolžnikom že takoj po poslanem računu, še pred zapadlostjo, in ga na račun opozoriti, ter zagotoviti, da ga je res prejel. Podjetja bo spodbudilo k hitremu plačilu na primer to, če bo podjetje ponujalo ugodnosti za hitro plačilo – na primer nek popust če se plača do določenega roka.
Kaj storiti, če do težav s terjatvami vseeno pride?
Samostojna izterjava
Podjetju bo seveda v interesu terjatev enostavno od dolžnika izterjati.
V ta namen je pomembno imeti pregledne informacije o vseh terjatvah podjetja, da jih lahko najprej poskušajo pravočasno izterjati kar sama:
- s telefonsko izmenjavo,
- pisnimi opomini,
- obiskom pri dolžniku in tako dalje
- podjetje lahko tudi sodeluje z izterjevalno agencijo
- pomembno je tudi zaračunavanje ustreznih zamudnih obresti, da se dolžnika spodbudi k plačilu, če je že prišlo do zapadlosti.
Odkup terjatev
Ena možnost je odkup terjatev. Z odkupom terjatev se ukvarjajo bodisi banke, bodisi za to posebej usposobljena podjetja. Kljub nekaterim negativnim prepričanjem glede te storitve, gre za zelo učinkovito in hitro opcijo. Velika prednost je ta, da se podjetje ne bo več rabilo ubadati z izterjavo terjatve, ampak se bo s tem ukvarjal kupec terjatve.
Ta opcija je koristna tudi, če podjetje preprosto potrebuje likvidnostna sredstva. Podjetje bo vedno najprej pomislilo na neko vrsto posojila v primeru potrebe po financiranju, vendar pa tudi odkup terjatve predstavlja opcijo, ki je v nekaterih primerih še bolj priročna in primerna. Tako je pametno, da podjetje že na začetku preuči vse opcije, ki jih ima, in ne smatra odkupa terjatev kot nadomestno zadnjo rešitev. Storitev odkupa terjatev je lahko cenejša od kredita. To bo v primeru, ko je dolžnik uspešno podjetje, in je torej tveganje za banko manjše. Tudi postopek je lahko bolj preprost kot kredit, vključuje manj dokumentacije, in ni se potrebno ukvarjati z dokumentacijo.
Res je, da obstaja možnost, da bo odkup terjatev negativno vplival na zaupanje s strani poslovnega partnerja. Vendar pa, če gre za poslovnega partnerja, ki zamuja s plačilom terjatve, to ne bo glavna skrb podjetja. Če podjetje želi kljub temu nadaljevati poslovno razmerje z zadevnim partnerjem, pa je treba poslovnemu partnerju le objasniti, da to pomeni večjo likvidnost podjetja, kar tudi pozitivno vpliva na njegovo poslovanje s podjetjem.
Konvertiranje terjatev
Ena izmed možnosti je konvertiranje terjatev, ki je nov postopek, in ga vodi Agencija za javnopravne evidence in storitve. Konvertiranje terjatev pomeni v bistvu pobot terjatev v obliki verižnega pobota. Podjetje prijavi
svojo terjatev v sistem, in terjatve se verižno pobotajo, če se to da. Na primer, podjetje, ki bo upnik, je sigurno do nekoga tudi dolžnik, in če obstaja med vsem tem neka veriga terjatev, se bodo medsebojno tako pobotale.
Sodna izterjava
Sodna izterjava se smatra kot zadnja možnost, saj je lahko dolgotrajna, ne vpliva dobro na poslovni odnos s poslovnim partnerjem, ter pomeni veliko dela, časa in stroškov. Šele po preizkusu naštetih sredstev se bo torej smotrno odločiti za sodno izterjavo
Podjetje lahko pred sodno izterjavo poskusi tudi z mediacijo, kar pomeni, da bo dogovor o plačilu poskušala pomagati doseči neka nevtralna tretja oseba, saj je tak postopek hitrejši in cenejši kot sodna izterjava.
Dandanes obstaja možnost hitrega in enostavnega elektronskega postopka za izdajo plačilnega naloga na podlagi verodostojne listine – na primer računa, kjer bo podjetje dobilo izvršilni naslov za izterjavo svojih terjatev. Podjetje vlogo lahko vloži kar elektronsko, sistem pa bo ob pravilno izpolnjeni vlogi in izpolnjevanju pogojev izdal plačilni nalog. Na prvi pogled se to torej zdi najhitrejša in najbolj enostavna rešitev v primeru neplačila, vendar pa je problem ta, da bo takšen plačilni nalog uporaben le, če nasprotna stran ne bo ugovarjala.
Tako bo imel upnik možnost ugovarjati, tudi če za to v resnici nima pravne podlage, in v takem primeru se bo spor avtomatično premaknil na sodišče, in začel se bo standardni postopek. Četudi bo popolnoma očitno, da bo podjetje zmagalo, in bo sodišče odločilo, da mora dolžnik poplačati dolg, bo to trajalo nekaj časa, podjetje pa denar potrebuje za tekoče poslovanje.
Nadalje obstaja možnost, da tudi če dolžnik v postopku plačilnega naloga ne ugovarja, lahko vseeno nekaj časa traja, da se dolg od njega res izterja, še posebej, če na tekočih računih, kjer se izvršbo lahko opravi takoj, nima dovolj likvidnih sredstev za takojšnje poplačilo. Podjetje zopet ne bo prišlo do denarja, ki ga potrebuje za tekoče poslovanje. Tako se lahko podjetje znajde v finančnih težavah, kljub temu, da na bilancah podjetja, ob upoštevanih zapadlih terjatvah, podjetje posluje zelo pozitivno.