Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Upravljanje s tveganji – II. del

Upravljanje s tveganji – II. del

30.10.2020

V prejšnjem prispevku je bila predstavljena problematika upravljanja s tveganji. Ugotovili smo, da že temeljno pravno načelo določa, da je sklenjene sporazume potrebno spoštovat in se jih držat. Prav tako smo opozorili, da temu v praksi ni vedno tako, ter da se je v času epidemije koronavirusa COVID-19 plačilna disciplina še poslabšala. V nadaljevanju smo predstavili, da pravni red za sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo, ki se kaže v tem, da je nespoštovanje pogodbenih obveznosti sankcionirano. Pri obravnavani problematiki smo prav tako omenili hipotekarni kredit, ki predstavlja dober, in verjetno vsem poznan, primer zavarovanja. S hipotekarnim kreditom se zavaruje posojilodajalec – torej banka – da bo odobreni kredit dobila vrnjen v celoti. V primeru hipotekarnega kredita gre za tako imenovano stvarnopravno zavarovanje, pri katerem je zastavljena nepremičnina. Poleg poznanega hipotekarnega kredita, pravo pozna še drugo, verjetno prav tako dobro poznano sredstvo za zavarovanje kredita in tudi drugih obveznosti – poroštvo. Čeprav je poroštvo dobro poznan izraz, le redkokdo pozna kakšne so obveznosti poroka, ter kakšne posledice prinese sklenjena poroštvena pogodbe. V naslednjem prispevku vam bomo predstavili več o tem.

Kaj je poroštvo?

Za razliko od hipotekarnega kredita, pri katerem gre za tako imenovano stvarnopravno zavarovanje, je poroštvo osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti, pri katerem poleg dolžnika za izpolnitev obveznosti odgovarja še ena ali več tretjih oseb – porokov.

Kdo je porok?

Porok je oseba, ki se zaveže tujemu upniku, da bo izpolnil , da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika,v kolikor te obveznosti ne bo izpolnil že njen glavni dolžnik.S poroštvom je zavarovana upnikova upnikova terjatev nasproti dolžniku, saj ima upnik dejansko dva dolžnika – glavnega dolžnika in poroka. Dolžnik je še naprej zavezan k izpolnitvi svoje obveznosti, vendar v kolikor te ne izpolni, za izpolnitev obveznosti odgovarja porok.

Vendar pozor, čeprav je praviloma porok zavezan k izpolnitvi obveznosti šele, če in ko obveznosti ne izpolni glavni dolžnik, poznamo tudi tako imenovano solidarno poroštvo. V primeru tega za poplačilo dolga porok odgovarja enako kot glavni dolžnik, zato lahko upnik zahteva izpolnitev pogodbenih obveznosti bodisi od glavnega upnika, bodisi od poroka, ali celo od obeh hkrati!

Kdo sklene poroštveno pogodbo?

Mnogi zmotno mislijo, da poroštveno pogodbo skleneta glavni dolžnik in porok, vendar temu ni tako. Poroštveno pogodbo skleneta porok in upnik. Glavni dolžnik ni stranka poroštvene pogodbe. S sklenitvijo poroštvene pogodbe nastane obveznost poroka nasproti upniku, in sicer, da izpolni obveznost dolžnika.

Kdaj se sklene poroštvena pogodba?

Kdaj se sklene poroštvena pogodba ni določeno. Teoretično se lahko ta sklene bilokdaj, torej bodisi pred nastankom dolžnikove obveznosti do poroka, ob nastanku obveznosti ali po njej. Vendar so v praksi večinski primeri, da se poroštvena pogodba sklene pred nastankom dolžnikove obveznosti do upnika, torej pred sklenitvijo temeljnega posla ali vsaj sočasno z njim.

Kakšni so pogoji za sklenitev poroštva?

Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če je poroštvenaizjava pisna. Prav tako mora porok imeti popolno poslovno sposobnost. Popolno poslovno sposobnost pridobi fizična oseba s polnoletnostjo, to je ko dopolni osemnajst let. Prav tako lahko popolno poslovno sposobnost oseba pridobi s sklenitvijo zakonske zveze pred svojo polnoletnostjo, ter z odločbo sodišča tudi mladoletnik, ki je postal roditelj.

Čeprav zakon dodatnih pogojev ne določa, pa upnik navadno kot pogoj za sklenitev temeljnega posla ne postavlja zgolj poroštva, temveč v večini primerov tudi lastnosti poroka, saj je učinkovitost poroštva odvisna predvsem od plačevitosti konkretnega poroka. Namreč, v kolikor bi porok bil plačilno nezmožna oseba, sredstvo zavarovanja dejansko ne bi doseglo namena in učinka, kateremu služi – to je zavarovanje pred neplačevitostjo glavnega dolžnika in nenazadnje poplačilo terjatve.

Kakšne so značilnosti poroštva?

V prejšnjem prispevku smo omenili, da ločimo akcesorna in neakcesorna oziroma abstraktna zavarovanja. Pri poroštvu gre za tako imenovano akcesorno zavarovanje, kar pomeni, da to deli usodo temeljnega posla oziroma obveznosti iz temeljnega posla, ki je s poroštvom zavarovana. Poroštvena pogodba je veljavna, če je veljavna tudi temeljna obveznost. V kolikor je temeljni posel, to je pogodba v zvezi s katero se sklepa, neveljavna, je neveljaveno tudi poroštvo.

Akcesorna narava se kaže v tem, da:

– s prenehanjem temeljne obveznosti preneha tudi poroštvo (lahko pa to preneha že prej);

– z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka;

– porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika (lahko pa je manjša);

– s prenosom glavne terjatve preide na novega upnika tudi pravica iz poroštvene pogodbe, upnik pa svoje pravice iz poroštvene pogodbe ne more prenesti, če obenem ne prenese tudi glavne terjatve;

– porok lahko zoper upnika uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika.

Pravno razmerje, ki ima sicer vse znake poroštva, a ni akcesorne narave, se ne presoja po pravilih o poroštveni pogodbi.

Ali mora biti poroštvena pogodba odplačna?

Ne. Obveznost poroka je veljavna tudi, če v zameno zanjo porok ne dobi plačila.

Ali lahko prekličem poroštvo?

Ne. Kot navedeno v prejšnjem prispevku, je poroštvena pogodba pogodba, pri čemer gre za dvostranki pravni posel, zaradi česar tega ni mogoče preklicati z enostransko izjavo volje, temveč je potrebno soglasje obeh pogodbenih strank.

Kakšne so porokove obveznosti?

Glavna obveznost poroka je, da izpolni obveznost upniku, v kolikor te ne bo izpolnil glavni dolžnik. Vendar, vsebina obveznosti glavnega dolžnika in vsebina obveznosti poroka nista nujno enaki. Kot že omenjeno, ker je poroštvo akcesorne narave, porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika. Lahko pa se porok zaveže k manjši oziroma lažji obveznosti.

Kakšne so druge posledice poroštva? Pozor, poroštvo lahko vpliva tudi na kreditno sposobnost poroka, zaradi česar bo morda ta težje prišel do kredita. Zaradi zmanjšane kreditne sposobnosti porok morda ne bo dobil kredita, ali pa ga bo dobil le v manjšem znesku.

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.