V prejšnjih prispevkih je bila predstavljena problematika upravljanja s tveganji. Ugotovili smo, da že temeljno pravno načelo določa, da je sklenjene sporazume potrebno spoštovat in se jih držat. Prav tako smo opozorili, da temu v praksi ni vedno tako, ter da se je v času epidemije koronavirusa COVID-19 plačilna disciplina še poslabšala. V nadaljevanju smo predstavili, da pravni red za sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo, ki se kaže v tem, da je nespoštovanje pogodbenih obveznosti sankcionirano. Pri obravnavani problematiki smo omenili hipotekarni kredit, ki predstavlja dober, in verjetno vsem poznan, primer zavarovanja. S hipotekarnim kreditom se zavaruje posojilodajalec – torej banka – da bo odobreni kredit dobila vrnjen v celoti. V naslednjih prispevkih smo predstavili osebno zavarovanje – poroštvo, ki je prav tako dobro poznano; ter morda malo manj poznan institut zavarovanja in utrditve obveznosti – neodvisno bančno garancijo. V naslednjem prispevku vam predstavljamo menico. V sodobnem poslovnem svetu in prometu menica služi tako kot sredstvo zavarovanja, kreditno sredstvo in tudi plačilno sredstvo.
Kaj je menica?
Menica je individualni vrednostni papir. Vsebuje obveznost izdajatelja menice in morebitnih drugih meničnih zavezancev, da bo meničnemu upniku izplačan določen denarni znesek. Ta znesek bo plačal bodisi izdajatelj sam, ali pa bo tega po njegovem nalogu plačala tretja oseba, ki bo menico sprejela (akceptirala).
Čemu služi menica?
Menica služi različnim namenom. Lahko jo uporabimo bodisi kot plačilno sredstvo. To pomeni, da jo menični zavezanec izda zaradi in kot način plačila blaga ali storitve, pri čemer menico izda prodajalec, kupec pa jo sprejme.
Menica lahko služi tudi kreditno sredstvo. V tem primeru se menični zavezanec sicer zaveže k plačilu določenega meničnega zneska, todaj k temu je zavezan šele ob dospelosti menice, dan dospelosti pa se lahko nanaša na posojilno pogodbo – torej do dospelosti menice menični zavezanec »kreditira« meničnega upnika. Nenazadnje pa lahko menico uporabimo tudi kot sredstvo za zavarovanje in utrditev terjatve, saj jo je v primerjavi z drugimi terjatvami lažje izterjati, zaradi njene abstraktne narave. Pri uveljavljanju menične terjatve tudi niso mogoči ugovori iz temeljnega posla (več o abstrakni naravi terjatev si oglejte v prejšnjem prispevku). Prav tako je ponavadi k izpolnitvi določene menične terjatve zavezanih več oseb, ki za izpolnitev obveznosti
odgovarjajo solidarno. To pomeni, da lahko menični upnik uveljavlja terjatev od kateregakoli meničnega zavezanca. Prav tako lahko od vsakega meničnega dolžnika neposredno izterja celoten menični dolg.
V sodobnem poslovnem svetu in prometu tako menica služi kot sredstvo zavarovanja, kreditno sredstvo in plačilno sredstvo.
Kakšne so prednosti menice?
Prednost menice je, da sta njen prenos in uveljavitev enostavnejša oziroma tudi učinkovitejša v primerjavi z drugimi terjatvami.
Prednost za upnika prinaša tudi abstraktna narava menice, zaradi katere dolžnik ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla. Abstraktna narava je bila določena zaradi kroženja menice. Kdor je postal menični upnik zaradi indosiranja (prenosa), se lahko zanese na menično listino. Vendar abstraktnost v tem primeru ni določena absolutno. Izjemo predstavlja primer, kadar sta stranki menice, tudi stranki temeljnega posla. Torej, kadar menični upnik uveljavlja menično terjatev od meničnega dolžnika in sta menični dolžnik in menični upnik hkrati stranki temeljnega posla, abstraktnost ne velja.
V praksi se terjatev iz temeljnega posla pogosto spremeni v menično terjatev prav zaradi možnosti učinkovitega prenašanja Prenos z indosamentom je mogoče izključiti tako, da se na menico vpiše klavzula o neprenosljivosti oziroma tudi tako imenovano rekto klavzulo. Menična terjatev, ki je zaradi vpisane klavzule neprenosljiva, se lahko prenaša le po obligacijskih pravilih o cesiji.
Ali je predpisana posebna oblika menice?
Za menico je značilna inkorporiranost pravice, kar pomeni, da je potreben zapis, saj ni menične obveznosti brez listine. Namreč, menična obveznost ne more nastati, se prenašati ali uveljavljati brez pisnega izkaza.
Prav tako velja tako imenovano načelo formalnosti ali pisnosti, kar pomeni, da bo imela listina pravno naravo menice zgolj in samo, če bo izdana v zakonsko predpisani pisni obliki, kar zagotavlja varnost poslovanja.
Posamezni gospodarski subjekti, zlasti banke in finanče organizacije, imajo za poslovanje pripravljene posebne menične obrazce.
Vendar, za veljavnost menice ni potrebno uporabiti posebnega obrazca, temveč zadostuje, da zapis spoštuje stroga menična pravila o obliki in vsebini menice. Vendar pozor, le zapis, ki vsebuje vse bistvene menične sestavine in hkrati spoštuje pravila o predpisani obliki je menica.
Katere so bistvene sestavine menice?
- označba, da gre za menico. Ta označba mora biti navedena v samem besedilu. Navedba besede »menica« kot naslov listine ne zadošča!
- nepogojni poziv, naj se plača določena vsota denarja (na primer »plačajte xxx EUR«). Zapis pogoja (na primer »plačajte, če bo delo dobro izvedeno«) povzroči neveljavnost menice.
- ime trasanta – izdajatelja, ki mora menico tudi lastnoročno podpisati. Trasant je ponavadi naveden v desnem spodnjem kotu.
- ime trasata – dolžnika
- ime remitenta – to je upnika, ki se mu plača menična obveznost. Iz menice mora biti razvidna konkretna oseba; lahko pa je namesto imena remitenta oziroma konkretne osebe zapisana navedba »po lastnem nalogu«/«na lastni ukaz«/«meni samemu« in podobno, kar pomeni, da je kot prvi menični upnik – remitent označen izdajatelj menice – trasant.
- navedba dospelosti. To je mogoče označiti na 4 načine, in sicer:
- koledarska menica, kjer se kot dan dospelosti navede točno določen dan;
- dospelost na vpogled
- dospelost na določen čas po vpogledu
- dospelost na določen čas po dnevu izdaje
V kolikor na menici dospelost ni označena, se šteje, da gre za menico na vpogled. To pomeni, da je menico potrebno plačati takrat, ko se ta predloži.
- kraj, kjer je treba izpolniti menično obveznost. Če ta na menici ni določen ali označen, velja domneva, da je kraj plačila kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena.
- dan in kraj izdaje menice. Če kraj izdaje ni naveden, se kot kraj izdaje šteje kraj, ki je naveden poleg transatovega podpisa.
Poleg navedenih, lahko menica vsebuje tudi druge menične sestavine, kot so navedba intervenienta, domicilianta, ter morebitnih klavzul.
Kdo je zavezan za plačilo menične obveznosti?
V zvezi s tem ločimo med tako imenovano trasirano, pri kateri izdajatelj menice pozove drugo osebo, da izpolni menično obveznost upniku; ter lastno menico, pri kateri se izdajatelj sam zaveže, da bo izpolnil menično obveznost. Vsi menični zavezanci odgovarjajo za izpolnitev menične obveznosti solidarno. To pomeni, da lahko menični upnik uveljavlja terjatev od kateregakoli meničnega zavezanca. Prav tako lahko od vsakega meničnega dolžnika neposredno izterja celoten menični dolg.
Kakšen je obseg menične obveznosti?
Menična obveznost se vedno glasi na določen denarni znesek. Če ob dospelosti akceptant oz. trasant tega denarnega zneska ne plača, lahko imetnik menice v okviru regresnega zahtevka uveljavlja poleg tega še zneska še zamudne obresti do dne dospelosti, stroške protesta in nekatere druge stroške.
Kako poteka poplačilo menične obveznosti?
Menični upnik mora ob dospelosti menice oziroma najkasneje v dveh delovnih dneh, ki sledita dnevu dospelosti predložiti menico v plačilo. To naredi tako, da najprej k plačilu pozove trasata, saj je po naravi menice ta prvi pozvan k plačilu, četudi morebiti ta menice še ni akceptiral. Ko trasat menično obveznost izpolni, se to navede na sami menici, katera se izroči trasatu oziroma akceptantu. S poplačilom menične obveznosti preneha tudi obveznost morebitnih preostalih meničnih zavezancev.
Na tem mestu je koristno tudi opozoriti, da lahko tudi v primeru menice pride do zlorabe. Namreč, dolžnik lahko izda menico v zavarovanje v višjem znesku, kot je njegova plačilna zmožnost. V tem primeru upnik ne bo prišel do poplačila celotne terjatve, temveč le do višine sredstev na dolžnikovem računu. Za celotno poplačilo bo tudi v primeru zavarovanja obveznosti z menico potrebno vložiti predlog za izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine. Prav tako je možna tudi druga nevarnost, in sicer, da pride do neupravičenega uveljavljanja menice, saj zaradi njene abstraktne narave ni možno uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla. Seveda pravo tudi v tem primeru nudi varstvo, ter lahko uveljavljamo zahtevke zaradi tako imenovane neupravičene obogatitve, vendar vsekakor velja, da je v primeru poslovanja z menico, potrebno ravnati skrbno in premišljeno.
Vir: Zakon o menici