Vrste in viri financiranja za novo nastala podjetja

Pri iskanju zagonskega financiranja je treba upoštevati več virov. Finančne potrebe podjetja se razlikujejo glede na vrsto in velikost podjetja, ne gleda na to pa sta v vseh podjetjih dolg in lastniški kapital dva glavna vira financiranja. Lastniško financiranje pomeni zamenjavo dela lastništva podjetja za finančno naložbo v podjetje. Lastniški delež, ki izhaja iz kapitalske naložbe, vlagatelju omogoča, da je udeležen pri dobičku podjetja. Lastniški kapital vključuje trajno naložbo v podjetje in ga podjetje pozneje ne povrne. Zelo pomembne so tudi police življenjskega zavarovanja. Standardna lastnost številnih polic življenjskega zavarovanja je, da si lastnik lahko izposodi denarno vrednost police. Denar lahko uporabite za poslovne potrebe. Polja potrebuje približno dve leti, da se na njej nabere dovolj denarne vrednosti za izposojo. Večino denarne vrednosti police si lahko izposodite. Posojilo za lastniški kapital je tudi ena iz med alternativnih rešitev in predstavlja posojilo, ki je zavarovano z vrednostjo lastniškega kapitala v vašem domu. Če je vaš dom plačan, lahko z njim pridobite sredstva iz celotne vrednosti vašega doma. Če je vaš dom že obremenjen s hipoteko, vam lahko zagotovi sredstva za razliko med vrednostjo hiše in neodplačanim zneskom hipoteke. Tvegani kapital je financiranje, ki ga zagotavljajo podjetja ali posamezniki, ki se ukvarjajo z vlaganjem v mlada, zasebna podjetja. Mladim podjetjem zagotavljajo kapital v zameno za lastniški delež v podjetju. Podjetja tveganega kapitala običajno ne želijo sodelovati pri začetnem financiranju podjetja, če podjetje nima vodstva z dokazanimi izkušnjami. Angelski vlagatelji so posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati malim podjetjem preživeti in rasti. Njihov cilj je torej lahko več kot le osredotočanje na ekonomske donose. Čeprav so angelski vlagatelji pogosto nekoliko bolj usmerjeni v poslanstvo, jih še vedno zanimata donosnost in varnost njihove naložbe. Garancije so posebna vrsta instrumenta, ki se uporablja za dolgoročno financiranje. Koristni so za zagonska podjetja, saj spodbujajo naložbe z zmanjšanjem tveganja upada, hkrati pa zagotavljajo možnost rasti. Poleg vseh teh vrst in virov financiranja so v tem članku opredeljen tudi drugi kot so npr. osebni prihranki, prijatelji, družina, javne ponudbe, državna sredstva in druga podobna sredstva, ki vam bodo zagotovila finančno pomoč pri ustanavljanju podjetja.

Vrste in viri financiranja za novo nastala podjetja.

Financiranje je potrebno za zagon podjetja in njegovo dobičkonosnost. Pri iskanju zagonskega financiranja je treba upoštevati več virov. Najprej pa je potrebno razmisliti, koliko denarja potrebujemo in kdaj ga bomo potrebovali.

Finančne potrebe podjetja se razlikujejo glede na vrsto in velikost podjetja. Na primer, predelovalna podjetja so običajno kapitalsko intenzivna in zahtevajo velike količine kapitala. Maloprodajna podjetja običajno potrebujejo manj kapitala.

Dolg in lastniški kapital sta dva glavna vira financiranja.

Za financiranje nekaterih vidikov poslovanja so lahko na voljo tudi državne subvencije. Prav tako so lahko na voljo spodbude za namestitev v določenih skupnostih ali spodbujanje dejavnosti v določenih panogah.

Lastniško financiranje

Lastniško financiranje pomeni zamenjavo dela lastništva podjetja za finančno naložbo v podjetje. Lastniški delež, ki izhaja iz kapitalske naložbe, vlagatelju omogoča, da je udeležen pri dobičku podjetja. Lastniški kapital vključuje trajno naložbo v podjetje in ga podjetje pozneje ne povrne. Naložbo je treba ustrezno opredeliti v uradno ustanovljenem poslovnem subjektu. Lastniški delež v podjetju je lahko v obliki članskih enot, kot v primeru družbe z omejeno odgovornostjo, ali v obliki navadnih ali prednostnih delnic, kot v korporaciji.

Družbe lahko vzpostavijo različne razrede delnic za nadzor glasovalnih pravic med delničarji. Podobno lahko podjetja uporabljajo različne vrste prednostnih delnic. Na primer, navadni delničarji lahko glasujejo, prednostni delničarji pa praviloma ne. Toda navadni delničarji so zadnji v vrsti za sredstva podjetja v primeru neplačila ali stečaja. Prednostni delničarji prejmejo vnaprej določeno dividendo, preden jo prejmejo navadni delničarji.

Osebni prihranki

Denar najprej poiščite v lastnih prihrankih ali lastniškem kapitalu. Osebna sredstva lahko vključujejo delitev dobička ali sredstva za predčasno upokojitev, posojila za nepremičnine ali zavarovalne police z denarno vrednostjo.

Police življenjskega zavarovanja

Standardna lastnost številnih polic življenjskega zavarovanja je, da si lastnik lahko izposodi denarno vrednost police. To ne vključuje terminskega zavarovanja, ker nima denarne vrednosti. Denar lahko uporabite za poslovne potrebe. Polja potrebuje približno dve leti, da se na njej nabere dovolj denarne vrednosti za izposojo. Večino denarne vrednosti police si lahko izposodite. Posojilo zmanjša nominalno vrednost police, v primeru smrti pa je treba posojilo vrniti, preden upravičenci do police prejmejo kakršno koli plačilo.

Posojila za lastniški kapital

Posojilo za lastniški kapital je posojilo, ki je zavarovano z vrednostjo lastniškega kapitala v vašem domu. Če je vaš dom plačan, lahko z njim pridobite sredstva iz celotne vrednosti vašega doma. Če je vaš dom že obremenjen s hipoteko, vam lahko zagotovi sredstva za razliko med vrednostjo hiše in neodplačanim zneskom hipoteke. Če je na primer vaša hiša vredna 250. 000 dolarjev in imate neodplačano hipoteko v višini 160. 000 dolarjev, imate 90. 000 dolarjev lastniškega kapitala, ki ga lahko uporabite kot zavarovanje za posojilo ali kreditno linijo. Nekatera stanovanjska posojila so oblikovana kot obnavljajoča se kreditna linija, iz katere lahko kadar koli črpate potreben znesek. Obresti na stanovanjsko posojilo so davčno odbitne.

Prijatelji in sorodniki

Ustanovitelji novoustanovljenega podjetja lahko poiščejo zasebne vire financiranja, kot so starši ali prijatelji. Lahko je v obliki lastniškega financiranja, pri katerem prijatelj ali sorodnik dobi lastniški delež v podjetju. Vendar pa je treba te naložbe opraviti z enako formalnostjo, kot bi jo uporabili pri zunanjih vlagateljih.

Tvegani kapital

Tvegani kapital je financiranje, ki ga zagotavljajo podjetja ali posamezniki, ki se ukvarjajo z vlaganjem v mlada, zasebna podjetja. Mladim podjetjem zagotavljajo kapital v zameno za lastniški delež v podjetju. Podjetja tveganega kapitala običajno ne želijo sodelovati pri začetnem financiranju podjetja, če podjetje nima vodstva z dokazanimi izkušnjami. Na splošno raje vlagajo v podjetja, ki so od ustanoviteljev prejela znatne kapitalske naložbe in so že dobičkonosna.

Vlagatelji tveganega kapitala dajejo prednost tudi podjetjem, ki imajo konkurenčno prednost ali močno ponudbo vrednosti v obliki patenta, dokazanega povpraševanja po izdelku ali zelo posebne (in zaščitene) zamisli. Pri svojih naložbah pogosto uporabljajo praktičen pristop, ki zahteva zastopanje v upravnem odboru in včasih tudi najemanje upraviteljev. Investitorji tveganega kapitala lahko zagotovijo dragocene smernice in poslovne nasvete. Vendar pa si želijo znatnega donosa na svoje naložbe in njihovi cilji se lahko razhajajo s cilji ustanoviteljev. Pogosto so osredotočeni na kratkoročne koristi.

Podjetja tveganega kapitala se običajno osredotočajo na ustvarjanje naložbenega portfelja podjetij z možnostjo hitre rasti, ki prinaša visoke donose. Ta podjetja so pogosto zelo tvegane naložbe. Pričakujejo lahko 25-30-odstotni letni donos celotnega naložbenega portfelja.

Ker gre običajno za zelo tvegane poslovne naložbe, želijo naložbe s pričakovanim donosom 50 % ali več. Ob predpostavki, da bodo nekatere poslovne naložbe prinesle 50-odstotni ali višji donos, druge pa bodo neuspešne, se pričakuje, da bo celotni portfelj prinesel 25-30-odstotni donos. Natančneje, veliko vlagateljev tveganega kapitala se zavzema za pravilo 2-6-2. To pomeni, da bosta običajno dve naložbi prinesli visoke donose, šest jih bo prineslo zmerne donose (ali pa se bo povrnila le prvotna naložba), dve pa bosta propadli.

Angelski vlagatelji

Angelski vlagatelji so posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati malim podjetjem preživeti in rasti. Njihov cilj je torej lahko več kot le osredotočanje na ekonomske donose. Čeprav so angelski vlagatelji pogosto nekoliko bolj usmerjeni v poslanstvo, jih še vedno zanimata donosnost in varnost njihove naložbe. Zato lahko še vedno postavljajo številne enake zahteve kot vlagatelji tveganega kapitala. Angelske vlagatelje lahko zanima gospodarski razvoj določenega geografskega območja, na katerem se nahajajo. Angelski vlagatelji se lahko osredotočijo na financiranje v zgodnejši fazi in manjše zneske financiranja kot vlagatelji tveganega kapitala.

Državna nepovratna sredstva

Zvezne in državne vlade pogosto nudijo finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev ali davčnih olajšav za novoustanovljena ali razvijajoča se podjetja.

Ponudbe lastniškega kapitala

V tem primeru podjetje prodaja delnice neposredno javnosti. Glede na okoliščine se lahko s ponudbami lastniškega kapitala zberejo znatni zneski sredstev. Struktura ponudbe je lahko različna in zahteva skrben nadzor pravnega zastopnika podjetja.

Javne ponudbe

Javne ponudbe delnic (IPO) se uporabljajo, kadar podjetja poslujejo z dobičkom, imajo stabilno vodstvo in veliko povpraševanje po svojih izdelkih ali storitvah. To se običajno zgodi šele, ko podjetja poslujejo že več let. Da bi prišli do te točke, običajno enkrat ali večkrat zberejo sredstva zasebno.

Odredbe
Garancije so posebna vrsta instrumenta, ki se uporablja za dolgoročno financiranje. Koristni so za zagonska podjetja, saj spodbujajo naložbe z zmanjšanjem tveganja upada, hkrati pa zagotavljajo možnost rasti. Na primer, upravi novoustanovljenega podjetja se lahko kot del paketa povračil izdajo nakupni boni. Odredba je vrednostni papir, ki lastniku daje pravico do nakupa delnic družbe izdajateljice po vnaprej določeni (izvršilni) ceni na datum v prihodnosti (pred določenim datumom izteka veljavnosti). Njena vrednost je razmerje med tržno ceno delnice in nakupno ceno (ceno nakupnega bona) delnice. Če se tržna cena delnice dvigne nad ceno nakupnega bona, lahko imetnik uveljavi nakupni bon. To vključuje nakup delnice po ceni nakupnega bona. V tem primeru torej nakupni nalog omogoča nakup delnice po ceni, ki je nižja od trenutne tržne cene. Če je trenutna tržna cena delnice nižja od cene nakupnega bona, je nakupni bon ničvreden, saj bi bilo uveljavljanje bona enako nakupu delnice po ceni, ki je višja od trenutne tržne cene. Zato se nalog izteče. Praviloma vsebujejo določen datum, na katerega potečejo, če niso uveljavljeni do tega datuma.

Dolžniško financiranje

Dolžniško financiranje vključuje izposojo sredstev od upnikov s pogojem, da bodo izposojena sredstva skupaj z obrestmi vrnjena v določenem času v prihodnosti. Upniki (tisti, ki posodijo sredstva podjetju) so za zagotovitev dolžniškega financiranja nagrajeni z obrestmi na posojeni znesek posojilojemalcu. Dolžniško financiranje je lahko zavarovano ali nezavarovano. Zavarovani dolg ima zavarovanje (dragoceno premoženje, ki ga lahko posojilodajalec zaseže za poplačilo posojila v primeru, da posojilojemalec ne izpolni svojih obveznosti). Nasprotno pa nezavarovani dolg nima zavarovanja in posojilodajalca postavlja v manj varen položaj glede poplačila v primeru neplačila. Dolžniško financiranje (posojila) je lahko kratkoročno ali dolgoročno. Na splošno se kratkoročni dolg uporablja za financiranje tekočih dejavnosti, kot je poslovanje, medtem ko se dolgoročni dolg uporablja za financiranje sredstev, kot so zgradbe in oprema.

Najem
Najem je način pridobivanja uporabe sredstev za poslovanje brez uporabe dolžniškega ali lastniškega financiranja. Gre za pravni sporazum med dvema strankama, ki določa pogoje za najemno uporabo materialnega vira, kot je stavba ali oprema. Najemnine se pogosto plačujejo letno. Pogodba je običajno sklenjena med podjetjem in organizacijo za zakup ali financiranje in ne neposredno med podjetjem in organizacijo, ki zagotavlja sredstva. Ko se najem konča, se sredstvo vrne lastniku, najem se podaljša ali pa se sredstvo kupi. Prednost zakupa je lahko v tem, da ne veže sredstev za nakup sredstva. Pogosto se primerja z nakupom sredstva z dolžniškim financiranjem, pri katerem se odplačilo dolga razporedi na več let. Vendar se plačila za najem pogosto izvedejo na začetku leta, medtem ko se plačila dolga izvedejo ob koncu leta. Tako ima podjetje lahko več časa, da ustvari sredstva za plačilo dolga, čeprav se na začetku posojilnega obdobja običajno zahteva predplačilo.