Vse o ustanovitvi in obdavčenju samostojnega podjetnika (s.p.)

Opredelitev s.p.

Samostojni podjetnik – s.p. – je pravnoorganizacijska oblika poleg na primer družbe z omejeno odgovornostjo, ali delniške družbe, s katero se lahko opravlja gospodarske dejavnosti. Vendar pa gre za razliko od delniške družbe in delniške družbe za fizično osebo, ki na trgu opravlja gospodarsko dejavnost, in ne za pravno osebo.

Gre za eno osebo – podjetnika, več oseb ne more sestavljati s.p.-ja, lahko pa se več samostojnih podjetnikov združi s civilnopravno pogodbo, in skupaj poslovno sodelujejo. Še vedno pa se bo štelo, da gre pri vsakem posebej za enega samega samostojnega podjetnika pravno gledano.

Samostojni podjetnik bo pogosta oblika oseb, ki so na začetku opravljanja dejavnosti – za to obliko namreč denarni vložek v obliki kapitala ni nujen. Poleg tega je s.p. relativno lahko ustanoviti, ter ustanovitev ne predstavlja večjih stroškov.

Nadaljnja značilnost s.p. je, da ne gre za pravno osebo – gre za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Iz tega razloga tudi premoženje tako kot pri pravnih osebah ni ločeno od osebe podjetnika. To pomeni, da za dolgove odgovarja samostojni podjetnik sam, z lastnim osebnim premoženjem in neomejeno.

Kako ustanoviti s.p.

Ustanovitev s.p. je zelo enostavna in hitra. Ustanovi se lahko preko sistema SPOT, preko SPOT portala, postopek pa ni plačljiv. Ustanovi se bodisi preko Portala SPOT (VEM) – v tem primeru se vse podatke vnese in odda prošnje preko spleta, in osebni obisk ni nujen – potrebno je le kvalificirano digitalno potrdilo in podpis. Druga možnost pa je ustanovitev osebno, na SPOT (VEM) točkah v Sloveniji, s pomočjo strokovnih sodelavcev. Najprej se mora podjetnik prijaviti v sistem poslovnega registra AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Podjetnik mora AJPES-u predložiti ime, priimek, EMŠO, davčne podatke in prebivališče. Predložiti mora tudi firmo, ki si jo izbere – pri tem je omejen – z zakonom je predpisano, da mora s.p. vsebovati ime in priimek fizične osebe podjetnika, dodatek »s.p.« ter ime dejavnosti, ki jo bo podjetnik opravljal, naslov s.p.-

1. ja, podjetnik pa mora predložiti tudi dejavnost, ki jo bo opravljal, in sicer mora iti za dejavnost glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD).

Pri tem gre dodati, da obstajajo nadaljnje omejitve glede imena: ime ne sme vsebovati imen, ki bi povzročala zmedo ali napačno razumevanje imena, ali pa bi kršile intelektualne pravice drugih s tem, da bi imele podobna imena, in bi se podjetja med sabo lahko zamešalo. Nadaljnje se ne sme uporabljati imena držav, pokrajinskih imen, občin, zgodovinskih osebnosti in drugih slavnih oseb.

Sedež podjetja lahko samostojni podjetnik prijavi v lastni nepremičnini, če pa ne gre za njegovo nepremičnino, mora od lastnika pridobiti dovoljenje, da lahko tam prijavi s.p., in to dovoljenje predložiti pri ustanovitvi.

2. Nadalje se mora s.p. prijaviti na za vpis v davčni register Republike Slovenije, enako preko SPOT Točke ob prijavi v poslovni register, ali pa lahko v osmih dneh po vpisu v poslovni register poda vlogo Finančnemu uradu, kjer mora zapisati podatke o fizični osebi, ki bo samostojni podjetnik, firmo s.p.-ja, ime tistega, ki bo vodil poslovne knjige, podatke, kje ima poslovne enote, in katere račune na bankah ima. Poleg tega mora podati, ali bo davčno osnovo ugotavljal po normiranih ali dejanskih odhodkih.

3. Tretji korak je prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S tem se samostojni podjetnik prijavi v sistem socialnih zavarovanj, bodisi skupaj z prej naštetima korakoma, ali pa 8 dni po tem.

Omejitve pri ustanovitvi s.p.

S.p.-ja ne more ustanoviti fizična oseba, ki je bila obsojena na kazen zapora, ker je bila obtožena kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, okolje, premoženj, naravne dobrine.

Nadalje ne more ustanoviti s.p.-ja tudi oseba, ki je imela prej več kot polovični delež v podjetju, ki je bilo iz registra izbrisano brez likvidacije, ali da je imela vsaj četrtinski delež v podjetju, ki je bilo na seznamu omenjenih kaznivih dejanj.

Enako ne morejo s.p.-ja ustanoviti osebe, ki so prejele odločno Inšpektorata Republike Slovenije ali Finančne uprave Republike Slovenije z izrekom globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno, in sicer najmanj dvakrat.

Nadalje potrebujejo tujci iz tretjih držav, ki niso v Evropski Uniji tudi enotno dovoljenje za delo.

Normirani in navadni s.p.

Pri normiranem in navadnem s.p. gre za razliko v tem, kako se ugotavlja davčna osnova v s.p.-ju. Pri normiranem se bo od prihodkov, ki so davčno relevantni, odštelo 80 procentov normiranih odhodkov – avtomatsko – ne glede na dejansko stanje. Normirani s.p. bo lažje računal davčno osnovo, zato tudi ne bo nujno, da ima računovodje, saj bo moralo le oddati evidenco vseh računov ter osnovnih sredstev. 

Nasprotno se bo pri navadnem s.p. davčna osnova iskala tako, da se od davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški.

Za normirani s.p. se lahko določijo le samostojni podjetniki, ki nimajo prometa več kot 50.00 EUR letno, če je s.p. popoldanski, ali nima zaposlenih in tisti, ki imajo promet pod 100.000 EUR, če gre za s.p. z zaposlenimi.

Obdavčenje s.p. – obdavčenje navadnega in normiranega s.p.

Navadni s.p. se obdavči po dohodninski lestvici – stopnja je lahko os 16, 27, 34, 39 in vse do 50 odstotkov davčne osnove. Za razliko od tega je pri normiranem s.p. stopnja obdavčitve enotna – obdavči se 20 odstotkov davčne osnove.

Zaradi tega normirani s.p. ne potrebuje računovodstva, vendar pa prav tako ne more uveljavljati davčnih olajšav.

Odločitev, ali bo podjetnik imel normirani ali navadni s.p., je v rokah podjetnika samega, seveda v sklopu naštetih omejitev glede letnega prometa.

Dopolnilni – popoldanski s.p.

Popoldanski s.p. pomeni samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost v obliki s.p. Gre za samostojne podjetnike, ki prispevkov ne plačujejo sami, saj so zavarovani iz drugih naslovov – na primer so zaposleni, popoldne pa opravljajo še dejavnost samostojnega podjetnika. Pravno razlike med rednim in dopolnilnim s.p. ni, razlika je le v plačevanju prispevkov za socialna zavarovanja, ki se jih s strani samostojnega podjetnika pri dopolnilnem s.p. ne plačuje.

Ker so prispevki za dopolnilni s.p. zelo nizki – znašajo okoli 70 EUR na mesec – je popoldanski s.p. odlična oblika dejavnosti za ljudi, ki želijo poleg redne službe dodatni zaslužek. Prispevki, ki jih tak podjetnik plačuje so pavšalni in se jih plačuje tudi če podjetnik ne opravlja dejavnosti v tem mesecu, ko je treba prispevek plačati.

Plačevanje prispevkov za s.p.

Samostojni podjetniki morajo plačevati prispevke za socialno varnost finančnemu uradu Republike Slovenije, in sicer samostojno v e-davkih.

Samostojni podjetniki morajo plačevati naslednje prispevke:

• za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• za obvezno zdravstveno zavarovanje,
• za starševsko varstvo
• prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

V prvem letu mora samostojni samozaposleni podjetnik plačevati okoli 262 EUR na mesec, v drugem letu okoli 311 EUR – tu imajo delno olajšavo ob odprtju podjetja. Po tem olajšave ni več in tako znašajo prispevki brez olajšave okoli 385 EUR na mesec. Tu gre za minimalne prispevke, seveda lahko, če želijo boljšo pokojnino, samostojni podjetniki vplačujejo tudi več – in sicer je zgornja meja določena na 2-175 EUR na mesec.

Popoldanski s.p. – s.p. za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora plačevati Zavodu za pokojninsko zavarovanje 35 EUR in pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje 35,5 EUR.

Davek na dodano vrednost pri s.p.

Pri davku na dodano vrednost poznamo prostovoljno vključitev v sistem in obvezno vključitev. Vsi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost se lahko prostovoljno vključijo v sistem davka na dodano vrednost. Vendar pa je vključitev v sistem in s tem obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost obvezna, ko je višina obdavčljivega prometa 50.000 EUR ali več. Ali se bo s.p. z manjšim prometom kot 50.000 EUR vključil v sistem je odvisno od tega koliko nabavlja stvari, ki jih za dejavnost potrebuje in pa koliko prodaja končnim uporabnikom – potrošnikom. Zavezanci za davek na dodano vrednost lahko vstopni davek odštejejo od zneska in tako dobijo povrnjen davek na dodano vrednost, ki so ga plačali. Po drugi strani pa bo davek na dodatno vrednost, ki ga morajo obračunati, če prodajajo izdelke končnim potrošnikom dvignil vrednost proizvodov, kar zmanjša konkurenčnost. Pomembno je vedeti, da se prostovoljni vstop v sistem dobro premisli, da lahko po prostovoljni vključitvi s.p. izstopi šele po 60-ih mesecih.