Kaj želite slišati najprej: dobro ali slabo novico? Začnimo z dobro.
Spodbudno dejstvo je, da banke vedno rade podpremo dobre projekte mikro, malih, srednjih in tudi velikih podjetij. Vse večji poudarek dajemo ravno celostni obravnavi ter financiranju malih in srednje velikih podjetij, ki so steber evropskega gospodarstva.
Slaba stran te zgodbe pa je:
Kljub dobrim namenom po čim večjem sodelovanju smo podjetja in tudi banke drug do drugega previdni. Pri manjših podjetjih je pogosta ovira, da imajo malo kapitala. Pri odobravanju kredita se tudi pogosteje izkaže, da nimajo poslovnega načrta, ki bi zares odražal njihove poslovne cilje in poslovno življenje. Dodatna težava so manj natančna poročila ali nerevidirane bilance.
Občutek javnosti posledica partnerskih dejavnosti do slovenskih podjetij
Občutek, ki se pojavlja v javnosti, da banka financira velika podjetja, manjših pa ne, je morda posledica tega, da tako kot vse razvite banke tudi NLB javno objavlja sodelovanje pri izdajah vrednostnih papirjev, sodelovanje v večjih sindiciranih kreditih in financiranje največjih strank.
Za manjše zneske po novem hitreje do kredita
Z aktualnim načrtom celovite preobrazbe banke smo posebno pozornost namenili srednjim in malim podjetjem. Prvi korak v to smer je bil, da smo vpeljali model za razvrščanje komitentov z zadolženostjo pri banki do 20.000 evrov. S tem smo optimizirali poslovni proces odobravanja naložb in pomembno skrajšali čas internih postopkov ocenjevanja kreditnega tveganja. S točkovalnim modelom najštevilčnejši segment strank obravnavamo hitreje (bonitetno razvrstitev, ki je pogoj za odobritev naložbe, zagotovimo v enem delovnem dnevu). Poslovni skrbnik ima na voljo orodje s takojšno vizualno povratno informacijo.
V banki smo tudi že razvrstili stranke po velikosti: mikro in mala podjetja, srednja podjetja in velika podjetja. Pri večjih komitentih je tudi precej večji obseg zahtevanih informacij, ki jih mora komitent zagotoviti banki.
Preostala merila so identična, saj z vidika dobrega gospodarja ne moremo delati razlik glede na velikost komitentov. Glavni odločevalec je vedno možnost ustvarjanja denarnega toka, ki je osnova za presojo kreditne sposobnosti in odločitev o financiranju komitentov.
Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj za kredit, v banki ocenimo verjetnost neplačila (boniteto) komitenta. Gre za oceno kreditnega tveganja stranke oziroma tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Osnovno načelo 6 NO-jev
Banke tako ne financirajo:
- izgube – izguba se pokrije v breme kapitala. Za zagotavljanje kapitalske ustreznosti so odgovorni lastniki;
- davkov – podjetje mora poslovati skladno z zakonodajo;
- obresti – minimalni pogoj pri vseh kreditnih naložbah (obveznice, revolving krediti, limit na računu) je, da komitent poravnava vsaj obresti;
- odplačil glavnice – kadar stranka potrebuje prestrukturiranje kreditnih obveznosti;
- nadomestitvenih naložb – z delom denarnega toka, ki izhaja iz obračunane amortizacije, mora stranka pokrivati vsaj višino nadomestitvenih investicij;
- dividend – lastniki so nagrajeni z izplačilom kapitala šele po poravnavi obveznosti do banke.
Navedeni razlogi za zavrnitev kreditiranja so splošno izhodišče in jim sledi individualna obravnava. Pri vsakem komitentu v banki presodimo zmožnost ustvarjanja močnega denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez.