POSOJILA, KREDITI, POSOJA DENARJA, FINANČNI VIRI, FINANCIRANJE PODJETIJ, POSOJILA ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE, POSOJA DENARJA ZA PODJETJA, KI NE DOBIJO NA BANKI PREDITA ALI POSOJILA

So vas zavrnili na banki? Ali iščete posojilo? Ali želite ugoden kredit? Imate ustrezno zavarovanje za pridobitev kredita? Potrebujete posojilo? Ali ne dobite na banki kredita? Želite nemoteno poslovati? Imate presežek denarja? Iščete varno naložbo? Želite transparenten vpogled v vašo investicijo? Potrebujete finančne vire za nabavo materiala? »Viri financiranja, posojila in denar ter krediti za mikro, mala in srednje velika podjetja«, ki kljub dobremu poslovanju in ustreznemu zavarovanju, ne dobijo na banki kredita ali posojila.

Podjetniški Naložbeni Center, PNC Naložbe d.o.o., k.d., Sekundarni podjetniški finančni viri, posojila, krediti in denar za podjetja, ki ne dobijo posojila na banki, potrebujejo pa denar za svoje poslovanje

Sekundarni podjetniški finančni viri in posojila za rast ter razvoj slovenskih podjetijFinančni viri (posojila) predvsem za mikro in mala podjetja, ki kljub dobremu poslovanju ter ustreznemu zavarovanju, ne dobijo kredita na bankiMožnost investiranja presežka vašega denarja varno in po zajamčenem letnem donosu v podjetje PNC Naložbe

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. kot piše v nadaljevanju, nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila, kredite, denar) za podjetja, ki imajo dobro poslovanje in zavarovanje, vendar ne dobijo na banki kredita oziroma posojila.

V kolikor imate likvidnostne težave pri poslovanju predlagam, da se slišimo in skušamo skupaj najti optimalno rešitev za vaše podjetje.

• Ali prejemate zavrnitve na banki in ne dobite kredita oz. posojila?
• Potrebujete finančna sredstva za obratni kapital za rast in razvoj podjetja?
• Ste dobili blokado računa in ne morete normalno poslovati naprej oziroma nakupiti materiala?
• Imate dobro poslovanje, zavarovanje, redne prilive itd., ampak vam primanjkuje likvidnih sredstev?
• Bi povečali poslovanje, ampak potrebujete nova finančna sredstva?

Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe d.o.o., k.d. ) nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila oz. kredite) za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo dobro poslovanje ter zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financira se rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oz. postavkami, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet.

Podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire, predvsem za:
• financiranje obratnega kapitala,
• nabavo materiala,
• izboljšanje likvidnosti podjetja,
• financiranje investicij v osnovna sredstva,
• financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
• poplačilo dolgov ali blokad,
• poplačilo DDV-ja,
• poplačilo dobaviteljev,
• širitev na trgu,
• itd.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. deluje v skladu s petimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se v preteklih letih izkazale za dobre, predvsem iz vidika, da podjetju pomagamo priti od »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem, temveč da podjetje ustvarja presežek v poslovanju. Finančni viri podjetja se lahko prav tako koristijo za sprotno tekoče in nemoteno poslovanje podjetja.

Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posojila je oblikovana na 1 leto, tudi če se posojilo vrne prej).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR.
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.

Za več informacij lahko kontaktirate na spodaj zapisane kontaktne podatke.

——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«

Podjetniški naložbeni center – Sekundarni podjetniški finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–

Finančna sredstva EU

Brezplačna predstavitev – »Mednarodni finančni viri za rastoča podjetja«

Termin: 10.2.2015
Lokacija: v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (dvorana A, I. nadstropje), Dimičeva 13, Ljubljana

Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z London Stock Exchange Group organizirabrezplačno predstavitev programa »ELITE«, ki hitro rastočim podjetjem, ki potrebujejo kapital za širitev poslovanja, nudi storitev strukturiranja, identificiranja in pridobivanja primernih finančnih virov na mednarodnem kapitalskem trgu.

Vabijo vas, da se udeležite predstavitve in preverite, ali je vaše podjetje primerno za pridobitev kapitalskega »poola«, ki vam omogoča dostop do globalnega poslovanja.

Predstavitev bo potekala v torek, 10. februarja 2015 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (dvorana A, I. nadstropje), Dimičeva 13, Ljubljana.

 

 

REPUBLIKA SLOVENIJA

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

 

 

 

Številka:       30200-2/2009/5

Ljubljana,     22. oktober 2009

 

 

 

 

 

 

 

 

POSLOVNI NAČRT

 

PROGRAMA INSTRUMENTOV FINANČNEGA INŽENIRINGA ZA MSP V REPUBLIKI SLOVENIJI – PIFI

 

ZA OBDOBJE 2009–2013

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oktober 2009

 

 

 

 

 

KAZALO

 

POVZETEK. 3

OPREDELITVE POJMOV. 4

1. IZHODIŠČA ZA PROGRAM PIFI 6
2. KRATKA PREDSTAVITEV PROGRAMA PIFI 9
3. IZVAJALEC PROGRAMA PIFI 11

3.1 Določitev upravičenca za izvajanje programa PIFI 11

3.2 Reference in operativna sposobnost upravičenca. 11

3.2.1 Osnovne informacije o upravičencu. 11

3.2.2 Vizija in poslanstvo upravičenca. 13

4. CILJI PROGRAMA PIFI 15

4.1. Kvalitativni cilji programa PIFI – ciljni trg. 15

4.2. Kvantitativni cilji programa PIFI 15

5. OPERATIVNI PRORAČUN PIFI 17
6. LASTNIŠTVO INSTRUMENTOV PIFI 18
7. SODELUJOČE INSTITUCIJE IN FINANČNI POSREDNIKI PRI IZVAJANJU PIFI IN NJIHOVA NALOŽBENA POLITIKA 18

7.1. Sodelujoče institucije in finančni posredniki v primeru instrumentov lastniškega financiranja ter njihova naložbena politika. 19

7.2. Sodelujoče institucije in finančni posredniki v primeru instrumentov dolžniškega financiranja ter njihova naložbena politika. 22

8. DOLOČILA INSTRUMENTOV PIFI V ZVEZI S PREKINITVIJO NALOŽB V PODJETJA. 24
9. DOLOČBE O LIKVIDACIJI IN PONOVNA UPORABA SREDSTEV INSTRUMENTOV PIFI 25
10. DRŽAVNA POMOČ V OKVIRU INSTRUMENTOV PIFI 25

10.1. Oblika državne pomoči instrumentov PIFI 25

10.2. Namen državne pomoči instrumentov PIFI 26

11. OBDOBJE TRAJANJA PROGRAMA PIFI IN UPRAVIČENOST IZDATKOV. 26
12. SPREMLJANJE, POROČANJE IN HRANJENJE DOKUMENTACIJE. 27
13. NADZOR IN REVIZIJA. 28

13.1 Nadzor nad SPS. 28

13.2 Nadzor nad DTK. 28

13.3 Revizija. 29

14. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE. 29

PRAVNA PODLAGA. 30

 

 

 

POVZETEK

 

Republika Slovenija je ustanovila Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za razvojne investicije, ki deluje v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07 – ZPOP -1) in Zakonom o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, ZJS-1). ZPOP-1 na državni ravni določa SPS, kot institucijo, ki izvaja naloge in programe za oblikovanje in razvoj finančnega okolja.

 

Ena izmed nalog SPS je na podlagi strateškega dokumenta Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju Program ukrepov) tudi spodbujanje hitro rastočih in inovativnih malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) z lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja. Pomanjkanje lastniških in ugodnih dolžniških virov za hitro rastoča podjetja je pokazala tudi GAP analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS, ki je bila izvedena v letu 2008 s strani Evropskega investicijskega sklada. Zato želi Vlada RS s tem poslovnim načrtom, posredno preko SPS, povečati razpoložljivost sredstev za inovativna MSP s tržno naravnanim projekti. Osrednji namen predloženega Poslovnega načrta programa instrumentov finančnega inženiringa za MSP v RS za obdobje 2009 – 2013 (v nadaljevanju PIFI) je razvoj obstoječega trga tveganega kapitala v Sloveniji in omogočiti MSP lažji dostop do finančnih virov.

 

Pričujoči načrt izvajanja PIFI se bo izvajal po principu holdinškega sklada, kjer bo vlogo holdinškega sklada prevzel SPS. V skladu s 44. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 se namreč lahko holdinški sklad izvede v obliki oddaje javnega naročila ali v obliki donacije EIB/EIS ali donacije finančni instituciji brez razpisa, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo.

 

SPS kot holdinški sklad bo izvajal instrumente lastniškega financiranja, ki predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala, ki kapitalsko vstopajo v MSP s potencialom rasti, ter instrumente dolžniškega financiranja (garancije, pogarancije, krediti), ki se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor DTK predvidena sredstva ne bodo porabljena, ali pa v primeru ko bodo za te instrumente zagotovljena dodatna sredstva .

 

SPS je kot nacionalna finančna institucija opredeljen v ZPOP-1 in lahko skladno s 16. členom ZPOP-pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom vlaga kapitalske naložbe v imenu RS ali v svojem imenu. Prav tako ta člen določa, da lahko tovrstne spodbude izvaja preko družb tveganega kapitala ali drugih finančnih institucij.

 

SPS bo kot holdinški sklad predvidena sredstva PIFI v višini 35,05 mio EUR prejel v upravljanje s strani izvajanja evropske kohezijske politike (sredstva ESRR in proračun RS) ter izvedel transparentni javni razpis za zasebne družbe tveganega kapitala, v katere lastniško vstopi in po pooblastilu Vlade RS vpiše RS v sodni register. V skladu z 9. členom ZJS-1 namreč lahko javni sklad sprejme v upravljanje tudi drugo premoženje, ki se ne šteje za kapital javnega sklada. Za upravljanje tega premoženja ne veljajo določbe ZJS-1, ki govorijo o naložbah javnih skladov. Izbrane zasebne družbe tveganega kapitala bodo pridobljena sredstva države skupaj z zasebnimi sredstvi (minimalno 30%) vlagale kot tvegani in mezzanin kapital v MSP v RS. PIFI predvideva tudi druge instrumente finančnega inženiringa.

 

PIFI se bo izvajal v skladu s Smernicami 2006/C 194/02 in Uredbo o splošnih skupinskih izjemah št. 800/2008 ter Uredbo (ES) št. 1998/2006 o pomoči de minimis. Glede na to, da se bo PIFI financiral tudi iz sredstev Evropskih kohezijskih skladov, so upoštevane vse obvezujoče pravne podlage (Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006, Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006).

 

OPREDELITVE POJMOV

 

Holdinški sklad – pomeni nosilni sklad za naložbe v več skladov tveganega kapitala in/ali v več garancijskih oziroma jamstvenih skladov in/ali v več posojilnih skladov. Holdinški skladi so lahko organizirani kot samostojne pravne osebe ali pa so oblikovani kot posebni računi (svežnji finančnih sredstev) znotraj določene finančne institucije. V okviru programa PIFI ima vlogo holdinškega sklada SPS.

 

Instrumenti finančnega inženiringa – pomenijo po 44. členu Uredbe 1083/2006/ES finančne instrumente, ki jih izvajajo finančni posredniki, kot so jamstveni (garancijski) skladi, posojilni skladi, skladi tveganega kapitala in skladi za sklade za razvoj mestnih območij. Strukturni skladi s svojimi sredstvi podpirajo projekte, ki pospešujejo razvoj MSP preko teh finančnih posrednikov. V skladu s 43. členom Uredbe 1828/2006/ES se instrumenti finančnega inženiringa, vključno s holdinškimi skladi, ustanovijo kot neodvisni pravni subjekti ali kot poseben sveženj financiranja znotraj finančne ustanove. Kadar je instrument finančnega inženiringa vzpostavljen v finančni ustanovi, je vzpostavljen kot poseben sveženj financiranja, za katerega se uporabljajo izvedbena pravila v finančni ustanovi, ki zlasti določajo, da se vodijo posebne evidence, ki razlikujejo med novimi sredstvi, vloženimi v instrument finančnega inženiringa. Vključno s sredstvi, ki jih prispeva operativni program, in sredstvi, ki so od začetka na voljo v ustanovi.

 

Upravičenec – je v skladu z Uredbo 1083/2006/ES izvajalec, organ ali podjetje, bodisi javno ali zasebno, ki je odgovoren bodisi za spodbujanje ali za spodbujanje in izvajanje operacij. Upravičenec je sam instrument finančnega inženiringa. Prav instrument finančnega inženiringa je tisti, ki izvaja operacijo preko spodbud podjetjem v obliki lastniških naložb, posojil ali garancij. Kadar se za izvajanje operacij uporabljajo holdinški skladi so upravičenci holdinški skladi, ker so ti odgovorni za spodbujanje operacij. V okviru programa PIFI je upravičenec SPS.

 

Upravičen izdatek – v skladu z 78. členom Uredbe 1083/2006/ES so upravičeni izdatki vsa vplačila pri vzpostavljanju holdinških skladov in prispevanjem vanje. Pri delni ali končni zaključitvi operativnega programa pa predstavljajo upravičeni izdatki skupno vsa vplačila finančnim posrednikom za naložbe v MSP in oblikovanje rezervacij v primeru garancijskih skladov ter sredstva za neposredne kredite, ter upravičeni stroški upravljanja

 

Stroški upravljanja, upravičeni za strukturne sklade – so upravičeni zneski stroškov upravljanja, ki so izračunani v letnem procentu glede na prispevke iz operativnega programa finančnemu posredniku ali holdinškemu skladu in ne smejo preseči zgornje meje, ki je določena v 43. členu Uredbe 1828/2006/ES.

 

Prispevki iz operativnih programov – so prispevki skladom tveganega kapitala, posojilnim ali garancijskim skladom za podjetja predvsem MSP. Pomenijo operacijo ali projekte v smislu člena 2 (3) Uredbe 1083/2006/ES.

 

Operacija – je projekt ali skupina projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa na podlagi meril, ki jih določi nadzorni odbor in ki ga izvaja eden ali več upravičencev.

 

Končni prejemnik – mala in srednje velika podjetja, upravičena do financiranja v skladu s PIFI.

 

Finančni posredniki – družbe tveganega kapitala, banke, regionalne garancijske sheme, itd.

 

ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj

 

RS – Republika Slovenija

 

MSP – mala in srednje velika podjetja so podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR, kar je skladno s Prilogo I. Uredbe 800/2008/ES.

 

Podjetje v težavah – Podjetje je v težavah (v primeru kapitalske družbe), kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala.

 

DTK – družba tveganega kapitala je gospodarska družba po predpisih, ki jih urejajo gospodarske družbe, in je ustanovljena v pravni obliki dvojne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, komanditne družbe ali komanditne delniške družbe (5. člen ZDTK). Pridobiti mora status družbe tveganega kapitala, ki ga podeli Ministrstvo za gospodarstvo.

 

OP RR – Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, ki ga je Evropska komisija z odločbo potrdila dne 27.8.2007 (št. CCI 2007S1161PO001).

 

Prednostna usmeritev 1.2 OP RR – Prednostna usmeritev Spodbujanje podjetništva v okviru OP RR, ki govori o tem, da se bodo izvajale različne oblike financiranja za podporo MSP.

 

Program ukrepov – Dopolnjen Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013.

 

PIFI – Poslovni načrt programa instrumentov finančnega inženiringa za MSP v Republiki Sloveniji za obdobje 2009 – 2013. . Cilj programa je izvajanje financiranja MSP, ki se uresničuje iz proračuna za financiranje.

 

Tvegani kapital – so lastniške naložbe v podjetja, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali ustanovitve gospodarske družbe. (4. člen ZDTK)

 

Mezzanin kapital – je oblika dolžniškega kapitala, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapital (2. člen ZDTK).

 

Analiza tržne vrzeli – Analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS, ki je bila s strani Evropskega investicijskega sklada izvedena v letu 2008.

 

Podračun – ločeni račun, ki se odpre (po enega za vsak finančni instrument) v okviru SPS, in se uporablja za namene financiranja PIFI.

 

Operativni proračun PIFI – je celotna vsota vplačil v holdinški sklad.

 

Pogodba o financiranju – pogodba sklenjena med Ministrstvom za gospodarstvo in Slovenskim podjetniškim skladom

 

Pogodba o naložbah – pogodba sklenjena med DTK in Slovenskim podjetniškim skladom.

1. IZHODIŠČA ZA PROGRAM PIFI

 

Predlagan poslovni načrt programa za izvajanje instrumentov finančnega inženiringa za obdobje 2009 – 2015 (v nadaljevanju: PIFI) izhaja iz naslednjih izhodišč:

 

1. Trenutne razmere v podjetniškem sektorju v Republiki Sloveniji

• Mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP) tudi v Sloveniji predstavljajo jedro uspešnega gospodarstva in so zelo pomemben dejavnik njegove rasti. Tudi v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) pa se MSP še vedno srečujejo s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev za razvojna vlaganja, tako v zgodnejših fazah nastajanja podjetij, kot tudi v fazi razvoja in rasti podjetja. Trenutne zaostrene finančne in gospodarske razmere so to situacijo še poslabšale. Strukturne probleme, ki se kažejo predvsem v počasni rasti MSP in nizkem deležu inovativnih in visoko tehnoloških podjetij, je v letu 2009 gospodarska kriza še poglobila, saj se podjetja srečujejo še z upadanjem naročil ter vse večjimi likvidnostnimi težavami.
• Vzroke za počasnejšo rast MSP in relativno nizek delež inovativnih in visoko tehnoloških podjetij v RS, gre iskati tako na strani ponudbe finančnih virov s strani finančnih organizacij, kot tudi na strani povpraševanja MSP. Pri ponudbi nastaja največ težav pri zagotavljanju primernih finančnih virov za zagotavljanje semenskega in zagonskega kapitala ali pa obstoječi finančni viri MSP-jem niso na voljo po pogojih, ki so zanje najustreznejši. Najpomembnejši vir za investicijska vlaganja MSP v Sloveniji namreč še vedno ostajajo dolžniški viri, najpogosteje v obliki bančnih posojil, ki pa zahtevajo visoka zavarovanja, še posebej zaradi trenutnih gospodarskih in finančnih negotovosti. Prav zaradi visokih zavarovanj in vse strožjega sistema bonitetnih ocen ostajajo ti viri neustrezni oz. nedostopni za MSP v zgodnejših fazah razvoja. Na strani povpraševanja pa MSP velikokrat ne izkoristijo niti danih finančnih priložnosti, ker jim manjkajo informacije o različnih finančnih instrumentih, sredstva za garancije oz. zavarovanje bančnih kreditov, ali pa niso usposobljena, da bi dobro predstavila svoj posel, poslovno zamisel in potrebe po financiranju, s čimer bi prepričala investitorje. Pri tem se kaže nizka stopnja podjetniške usposobljenosti za pripravo in realizacijo razvojnih projektov, ki bi predstavljali visoko tehnologijo in visoko stopnjo inovativnosti.
• Prav tako v Sloveniji predstavlja trg tveganega kapitala[1] še vedno zanemarljiv dejavnik v podjetniškem življenju. Zato ni presenetljivo, da se je Slovenija po deležu naložb tveganega kapitala v bruto družbenem produktu (v nadaljevanju BDP), ki znaša zgolj 0,015% BDP-ja, uvrstila povsem na konec evropske lestvice (za primerjavo v Veliki Britaniji je odstotek 0,852%). Odsotnost tveganega kapitala sicer ne zmanjšuje nastajanje novih podjetij, vendar pa povzroča izgubo potencialov, ki bi jih lahko predstavljala hitro rastoča podjetja. Pomeni tudi onemogočanje nastajanja tehnoloških podjetij, ki potrebujejo večji semenski in zagonski kapital in za katere zaradi njihove inovativnosti, in s tem rizičnosti, drugi viri financiranja niso zadostni.
• Zaradi soočanja slovenskega gospodarstva in sistema javnih financ z zaostrenimi finančnimi in gospodarskimi razmerami, je Vlada RS dne 18.12.2008 sprejela še Ukrepe države za blažitev posledic gospodarske krize, kjer je v okviru ukrepov 4.2.1 (Ukrepi za krepitev ključnih konkurenčnih sposobnosti) med drugim tudi ukrep tveganega kapitala, s katerim bomo zapolnili tržno vrzel in s skupnimi vlaganji spodbujali razvoj trga tveganega kapitala v Sloveniji. Poleg tega je za MSP predvidena tudi okrepljena ponudba garancij za bančne kredite in delno subvencijo obrestne mere. Še posebej je navedena možnost pridobivanja garancij samo za obratna sredstva, povečanje maksimalne višine kredita za investicije do 1,5 mio EUR ter možnost odprtosti razpisa do porabe sredstev.

 

1. Usmeritve programa Evropske komisije »Competitiveness and Innovation framework Programme – CIP 2007-2013«

V programu »Competitiveness and Innovation framework Programme – CIP 2007-2013«, ki ga je Evropska komisija sprejela 24.10.2006, sklep št. 1639/2006, je veliko ukrepov usmerjenih prav v izboljšanje stanja na področju finančne pomoči za MSP z rizičnimi lastniškimi finančnimi instrumenti, med katerimi imajo naložbe tveganega kapitala poseben pomen. CIP program v okviru programa GIF[2] zagotavlja pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP z zmanjšanjem tržne vrzeli z lastniškim in rizičnim kapitalom. Glavni namen tega programa je izboljšanje trga tveganega kapitala. Poleg tega zagotavlja v okviru programa SMEG[3] garancije in pogarancije finančnim posrednikom. S tem omogoča lažji dostop do dolžniških virov financiranja za MSP. Finančno bo CIP program v obdobju 2007-2013 podprt z vrednostjo cca 3.600 mio EUR, od tega bo finančnim instrumentom namenjenih 1.130 mio €.

 

1. Usmeritve Akta o malih podjetjih za Evropo (Small Business Act for Europe)

Omenjen akt v 6. principu delovanja (izboljšanje dostopa do virov financiranja) govori o tem, da je potrebno spodbuditi trge tveganega kapitala in olajšati dostop do mikro kreditov in mezzanin financiranja.

 

1. Izsledki GAP analize vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS

GAP analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja MSP v RS, ki je bila s strani Evropskega investicijskega sklada izvedena v letu 2008, je pokazala naslednje izsledke:

• Rastoča podjetja z visokim deležem raziskav in razvoja ne izkazujejo niti pozitivnega finančnega toka niti močnih bilanc niti nimajo opredmetenih stalnih sredstev, ki bi jih lahko založila kot jamstvo za posojila.
• Rastoča MSP potrebujejo nove rešitve za financiranje rasti in razvoja ter za spodbujanje podjetništva in inovacij.

Vrzel financiranja je prisotna v EU in je precej poudarjena v Sloveniji:

• mikro podjetja so obravnavana enako kot zasebniki, ki jemljejo potrošnike kredite ter se njihova rast pogosto ustavi, ko se izčrpajo privatni in družinski viri financiranja,
• MSP so podkapitalizirana in težko pridobivajo financiranje po preveč konzervativnih pogojih,
• manjka tudi tveganega kapitala za rast in razvoj malih podjetij v srednje velika ter iz srednje velikih v velika podjetja.

 

1. Smernice Strategije razvoja Republike Slovenije

Strategija razvoja Republike Slovenije je bila sprejeta na 30. redni seji Vlade RS dne 23.06.2005. V njej je zapisano, da je nujno spodbujati naložbe in strateške projekte, ki so razvojno naravnani in s povezovalnimi mrežami pozitivno učinkujejo na regionalni ali mednarodni ravni in razviti nove modele financiranja razvoja MSP.

 

1. Smernice Okvirja gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje V Republiki Sloveniji

Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Republiki Sloveniji je strateški dokument, sprejet na 47. redni seji Vlade RS dne 03.11.2005. Pri ukrepih za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je natančno definirana aktivnost ustanovitve mešanega sklada tveganega kapitala za financiranje začetnih faz tehnološko zahtevnih podjetij in rastočih podjetij. Predvidena je tudi ustrezna davčna ureditev statusa skladov tveganega kapitala po dobrih evropskih zgledih. Poleg tega so izpostavljeni tudi ukrepi za zagotavljanje zagonskega in semenskega kapitala za podjetja-inkubirance ter zagotavljanje ugodnih kreditov, garancij in leasingov za podjetja preko Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju SPS).

 

1. Smernice Dopolnjenega programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013

Dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju: Program ukrepov). Vlada RS je Program ukrepov v osnovni verziji sprejela že na 81. seji s sklepom št. 31001-1/2006/9 dne 06.07.2006. Program ukrepov po svoji vsebini izhaja iz predhodno navedenih strateških dokumentov, ki posegajo na področje ekonomske politike. Program ukrepov tako predstavlja akcijski dokument za izvedbo ukrepov na področju dolžniškega in lastniškega financiranja, ki jih zahtevajo nadrejeni dokumenti in se pri tem opira tudi na mednarodne primerjave in raziskave. V okviru četrtega stebra Programa ukrepov, je SPS opredeljen kot izvajalec tovrstnih ukrepov na nacionalni ravni, pri čemer se bo povezoval z evropskimi finančnimi institucijami, slovenskimi bankami in ter ostalimi potencialnimi investitorji.

 

Na področju dolžniškega financiranja bo SPS še naprej investicijska vlaganja MSP spodbujal z dolžniškimi viri in sicer z raznimi ugodnimi krediti, garancijami za delno zavarovanje bančnih kreditov, s pogarancijami za prevzete rizike na regionalni oziroma lokalni ravni ter s subvencijo nižjih obrestnih mer pri kreditih MSP.

 

Na področju lastniškega financiranja pa bo RS spodbujala razvoj trga tveganega kapitala v obliki udeležbe v dobičkonosnih skladih za naložbe zasebnega kapitala, ki se upravljajo na komercialni podlagi. Izbor skladov bo potekal na podlagi transparentnega in odprtega postopka, ki bo v celoti skladen s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (2006/C 194/02) (UL C 194/2 z dne 18.8.2006) (v nadaljevanju Smernice 2006/C 194/02) in v skladu z 29. členom Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), UL L 214/3 z dne 9.8.2008 (v nadaljevanju Uredba 800/2008/ES).

 

1. Smernice Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja 2007-2013 in skupaj z njim Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013

Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 in skupaj z njim Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013 (v nadaljevanju OP RR), ki ga je Evropska Komisija z odločbo potrdila dne 27.08.2007 (št. CCI 2007S1161PO001). Skupaj z Nacionalnim strateškim referenčnim okvirjem predstavljajo sprejeti operativni programi v obdobju 2007-2013 programsko podlago za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v RS. V okviru OP RR je v Analizi stanja o spodbujanju podjetništva poudarjen pomen skladov rizičnega kapitala, saj takšne naložbe ustvarjajo in širijo nove poslovne dejavnosti, ki omogočajo dodatna razvojno-raziskovalna vlaganja, pospešujejo konkurenčnost in gospodarsko rast. Zaradi pomanjkanja virov financiranja in vse večjih potreb podjetniškega okolja OP RR opredeljuje strategijo razvoja. V okviru prednostne usmeritve 1.2 je bil sprejet tudi ukrep za zagotavljanje pomoči za hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškimi viri financiranja (skladi tveganega kapitala).

 

Kot izhaja iz OP RR, imajo MSP večje težave tudi z dostopom do virov financiranja, zato je v samem OP RR v okviru prednostne usmeritve »Spodbujanje podjetništva« predvideno, da se bodo izvajale različne oblike financiranja za potrebe MSP, med njimi tudi pomoč z dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja.

 

Predlagani PIFI je skladen s prednostno usmeritvijo iz OP RR, ki določa, da se bodo v okviru prednostne usmeritve 1.2 Spodbujanje podjetništva izvajale različne oblike financiranja za podporo MSP. Na ta način PIFI uresničuje zastavljene cilje kohezijske politike v Sloveniji na področju instrumentov finančnega inženiringa.

 

 

2. KRATKA PREDSTAVITEV PROGRAMA PIFI

 

Na podlagi predstavljenih izhodišč se je RS odločila, da bo vrzeli na področju financiranja MSP reševala s Programom instrumentov finančnega inženiringa – PIFI, ki vključuje instrumente lastniškega in dolžniškega financiranja ter se bo izvajal po modelu nosilnega oz. holdinškega sklada. Vlogo holdinškega sklada bo izvajal Slovenski podjetniški sklad – SPS in je predstavljen v 3. poglavju.

 

Z modelom nosilnega oz. holdinškega sklada namreč sledimo sklepom Vlade RS, ki spodbujajo financiranje podjetij v obliki revolving skladov. Oblikovanje likvidnostnih skladov pri finančnih posrednikih, ki delujejo po revolving principu, zagotavljajo dolgoročnejšo podporo MPS kot subvencije. Interes za neposredne finančne spodbude (subvencije) za MSP je v Sloveniji sicer velik, vendar pri posrednih spodbudah izrednega pomena multiplikacijski učinek sredstev. Zaradi kombinacije virov je možno zagotoviti večji obseg ugodnih finančnih virov za podporo razvojnih projektov MSP kot tudi večji delež finančne podpore posameznemu projektu hkrati pa se zmanjšuje tudi tveganje za državo. Na osnovi izkušenj v preteklem obdobju jasno izhaja, da se izjemno veča interes za dolžniško financiranje (garancije), kar je spodbujeno tudi z zmanjševanjem sredstev za subvencij kot vir financiranja investicijskih naložb podjetij.

 

Finančni inženiring ima prednosti tako za končne prejemnike (podjetja) kot tudi javne financerje, saj omogoča kombiniranje različnih domačih in mednarodnih, javnih in privatnih finančnih virov. Finančni inženiring tudi omogoča večjo finančno podporo prenosu bolj tveganih inovativnih poslovnih rešitev v podjetniško prakso zaradi delitve tveganj med različne finančne partnerje (podjetje, banka, finančni posrednik, skladi tveganega kapitala) kot v primeru klasičnih finančnih virov (klasični bančni kredit, subvencija).

 

PIFI vključuje:

1. Instrumente lastniškega financiranja

Instrumenti lastniškega financiranja predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala (v nadaljevanju: DTK), ki delujejo v Sloveniji skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/2007 in 57/2009; v nadaljevanju: ZDTK), in kapitalsko vstopajo v MSP-je s potencialom hitre rast v Sloveniji. Holdinški sklad bo tako v okviru PIFI-ja v imenu RS kapitalsko vlagal v DTK-je, registrirane v RS in izbrane preko javnega razpisa. DTK-ji bodo finančni prispevek RS lahko koristile za kapitalske naložbe v obliki tveganega kapitala v MSP s potencialom hitre rasti. Ta podjetja bodo v nadaljnji fazi lahko podprla tudi z mezzanin kapitalom.

 

DTK-ji morajo delovati skladno s Smernicami skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja 2006/C 194/02 (v nadaljevanju Smernice 2006/C 194/02) in ZDTK. MSP-je, v katere bodo vstopale DTK, bodo lahko v naslednji fazi podprle tudi z mezzanin kapitalom.

 

Instrumenti lastniškega financiranja preko holdinškega sklada se bodo izvajali skladno z določili 29. člena Uredbe 800/2008/ES. Za širše izvajanje dejavnosti DTK pa je bila na ravni RS priglašena shema državnih pomoči št. N 253/2007 »Ukrep tveganega kapitala«, ki jo je Evropska komisija potrdila dne 13.6.2008.

 

2. Instrumente dolžniškega financiranja

Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor DTK-jev predvidena sredstva PIFI do 31.12.2011 ne bodo porabljena v okviru instrumentov lastniškega financiranja. V tem primeru ima SPS vlogo finančnega posrednika.

 

Z instrumenti dolžniškega financiranja preko holdinškega sklada želi RS olajšati dostop do finančnih virov za MSP, še posebej za tista, ki ne razpolagajo z zadostnimi jamstvi za zavarovanje bančnih kreditov, za tista, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski cikel ali pa zagotoviti dodaten dolžniški vir v obliki neposrednih kreditov za tista podjetja, ki zaradi svoje specifike sploh ne morejo kandidirati za pridobitev bančnega kredita.

 

Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo v okviru PIFI-ja izvajali v obliki:

• garancij za zavarovanje bančnih kreditov

Garancije bo izdajal SPS za zavarovanje bančnih kreditov za MSP-je, ki jih bodo odobrile sodelujoče banke. SPS bo z javnim pozivom povabil vse banke, delujoče v RS, k sodelovanju pri PIFI. Banke, ki se bodo odzvale, bodo za izdane kredite MSP-jem skladno s pravili državnih pomoči, prejele garancijo SPS v višini od 60% do 80% glavnice kredita.

 

• pogarancij za zavarovanje garancij, ki jih izdajajo regionalne garancijske sheme

SPS bo finančno podprl tudi regionalne garancijske sheme, ki imajo priglašene sheme državnih pomoči in ponujajo MSP-jem v regiji garancije za zavarovanje bančnih kreditov. Podporo regionalnim garancijskim shemam v okviru PIFI-ja se bo izvajala v obliki pogarancij SPS, ki bodo krile 50% izdanih garancij RGS-ov.

 

• neposrednih kreditov

Preko instrumenta neposrednih kreditov bo SPS podpiral MSP v zgodnejših fazah razvoja, saj v tej razvojnih fazah na obstoječem dolžniškem finančnem trgu še težje pridobivajo sveža finančna sredstva. Neposredni ugodni krediti z možnostjo večletnega moratorija bodo tako namenjeni posebnim ciljnim skupinam (start-up podjetja, ekologija, farmacija…), ki pa lahko v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani kreditojemalca, konvertirajo tudi v lastniški kapital (mezzanin kapital).

 

Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo izvajali skladno s Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 – de minimis (št. priglasitve M002-5715334-2007/I), ki predstavlja priglašeno shemo državnih pomoči za te instrumente.

 

Slika 1: Struktura programa PIFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3. IZVAJALEC PROGRAMA PIFI

3.1 Določitev upravičenca za izvajanje programa PIFI

 

Izvajalec PIFI je SPS, ki v modelu holdinškega sklada po pravilih evropske kohezijske politike predstavlja upravičenca. V okviru izvajanja PIFI bo holdinški sklad skladno s 43 (3) členom Uredbe 1828/2006/ES vzpostavljen kot poseben sveženj financiranja znotraj obstoječe finančne institucije – SPS. Za ta sveženj financiranja se bodo uporabljala posebna izvedbena pravila, ki zagotavljajo ločeno vodenje evidenc in s tem zagotavljajo razlikovanje med novimi sredstvi, vloženimi v instrumente finančnega inženiringa, vključno s sredstvi, ki jih prispeva OP RR, in sredstvi, ki so od začetka na voljo v SPS.

 

Člen 2 (4) Uredbe Sveta (ES) 1083/2006 definira upravičenca kot izvajalca, organ ali podjetje, javno ali zasebno, ki je odgovoren za zagon ali zagon in izvajanje operacije. Upravičenec je sam instrument finančnega inženiringa.

 

Nadalje je Evropska komisija potrdila OP RR, ki v okviru prednostne usmeritve 1.2 Spodbujanje podjetništva določa, da bo ukrepe za spodbujanje podjetništva, predvsem finančne instrumente za MSP, izvajal SPS.

 

SPS je pravna oseba javnega prava, ki je organizirana kot javni sklad v skladu z določili ZJS-1. Ustanovitelj SPS je RS. V 2. členu ZJS-1 je opredeljeno, da se javni skladi ustanovijo za izvajanje politike na določenem področju. V primeru SPS je področje delovanja natančneje opredeljeno z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, v nadaljevanju ZPOP -1), ki v 15. členu SPS opredeljuje kot institucijo, ki na državni ravni izvaja naloge in programe za razvoj finančnega okolja. V skladu s 17. členom ZPOP-1 so med instrumenti, ki jih izvaja SPS:

• ugodni posredni in neposredni krediti MSP,
• garancije mikro, malim in srednje velikim podjetjem,
• subvencije obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij,
• subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij,
• subvencije za razvojne projekte MSP,
• vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb,
• kapitalske naložbe,
• finančni zakup (lizing), kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ter financiranje stroškov in izdajanje garancij za finančni zakup (lizing),
• oblike financiranja, kjer je mogoče spremeniti obliko financiranja v časovno opredeljenem okviru iz kreditne in garancijske pogodbe v lastniški delež v podjetju, v zvezi z instrumenti iz prejšnjih alinej (»mezzanin« oblike financiranja).

 

Prav tako 16. člen ZPOP-1 posebej opredeljuje spodbujanje zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom kot eno izmed področij delovanja SPS. SPS namreč lahko v skladu 16. členom ZPOP-1 pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom vlaga kapitalske naložbe v imenu RS ali v svojem imenu. Prav tako ta člen določa, da lahko tovrstne spodbude izvaja preko družb tveganega kapitala ali drugih finančnih institucij.

 

3.2 Reference in operativna sposobnost upravičenca

3.2.1 Osnovne informacije o upravičencu

 

SPS je javna finančna institucija RS, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za različne razvojno – poslovne projekte MSP vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in mikro financiranje v RS. SPS dodeljuje preko javnih razpisov finančna sredstva za MSP in ima izkušnje z dodeljevanjem sredstev evropske kohezijske politike.

 

SPS sodeluje uspešno tudi z Evropskim investicijskim skladom, ki deluje kot pogarant. SPS sodeluje tudi z Evropskim združenjem garancijskih shem. V Sloveniji pa sodeluje s poslovnimi bankami in SID banko. SPS je tudi član EVCA – Evropsko združenje tveganega kapitala.

 

Ustanovitev: 1992, ko se je na osnovi Zakona o razvoju malega gospodarstva z dne 23.01.1992 sprejel Statut Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva.

 

Status: javni finančni sklad – z uveljavitvijo Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000) se je Sklad RS za razvoj malega gospodarstva preoblikoval v javni finančni sklad in se vpisal v sodni register. Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 40/2004) in sprejemom Ustanovitvenega akta (Uradni list RS, št. 112/2004) se je Sklad RS za razvoj malega gospodarstva preoblikoval v Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, skrajšano ime Slovenski podjetniški sklad, in je pravni naslednik Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. ZPOP-1 določa vsebino in možnosti izvajanja različnih oblik finančnih instrumentov ter določa postopke pri izvajanju SPS aktivnosti. V letu 2008 je začel veljati ZJS-1, ki prinaša kar nekaj vsebinskih in organizacijskih novosti, SPS pa bo svoje poslovanje in interne akte z novimi določili uskladil v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

 

Sedež SPS je v Mariboru, Trubarjeva ulica 11.

 

Registriran je pri Okrožnem sodišču v Mariboru v mesecu decembru 2000. Dejavnosti SPS po Standardni klasifikaciji so:

• 130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje,
• 910 Dejavnost finančnega zakupa,
• 920 Drugo kreditiranje,
• 300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov.

 

Statistična razvrstitev: 84.130 – Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje

 

Matična številka:                       5523362

Davčna številka:                       58045473

 

Namensko premoženje (kapital) SPS na dan 31.12.2008: 53.025.648,00 EUR

SPS je posredni proračunski porabnik.

 

Organa SPS sta:

• nadzorni svet, ki je sestavljen iz 7 članov:
  • Ministrstvo za gospodarstvo (2 člana),
  • Ministrstvo za finance (1 član),
  • Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (1 član),
  • Gospodarska zbornica Slovenije (1 član),
  • Obrtno podjetniška zbornica Slovenija (1 član) in
  • Združenje bank (1 član),
• direktor (direktorica je mag. Maja Tomanič Vidovič).

 

Število zaposlenih na dan 31.12.2008: 27 (od tega 11 za določen čas – tehnična pomoč EU)

 

Rezultati 1992 – 2008:

• 3854 podprtih projektov (od tega 358 podprtih projektov v novih in nastajajočih podjetjih)
• 339,10 mio EUR odobrenih ugodnih finančnih sredstev.

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1: Rast poslovanja SPS 2004 – 2009

Leto	2004	2008	2009[4]	Indeks 2008/2004	Indeks 2009/2004
zneski so v mio EUR
višina razpisanih sredstev	9,5	92,00	191,96	9,68	20,21
št. prejetih projektov	198	1.248	1.500	6,30	7,58
št. popolnih in ustreznih projektov	116	1.016	1.140	8,75	9,83
št. odobrenih projektov	104	598	685	5,75	6,59
št. zaposlenih	12	27	27	2,25	2,25
znesek evropskih sredstev v finančnih produktih SPS	0,542	71,04	53,68	131,07	99,04
Število odobrenih projektov 1996-2008	3.096

 

V letu 2004 je SPS razpisal 9,5 mio EUR, v letu 2009 pa že 98,70 mio EUR. Prav tako se je število odobrenih projektov iz 104 v letu 2004 v letu 2008 povzpelo že na 598 podprtih projektov, v letu 2010 pa SPS načrtuje, da bo podprl že nekaj manj kot 700 projektov.

 

Od leta 2004 SPS uspešno izvaja instrument garancij in pogarancij, kjer sodeluje z regionalnimi garancijskimi shemami.

 

Tabela 2: Pregled števila podprtih projektov in zneskov odobrenih garancij, pogarancij in skupno vseh ugodnih finančnih produktov SPS za obdobje 1996-2009

Zap. št.	Leto	Število  podprtih projektov	Znesek odobrenih ugodnih finančnih produktov (ugodni krediti, garancije, subvencije) v mio EUR	Število izdanih garancij/pogarancij	Znesek izdanih garancij/pogarancij v mio EUR
1	1996	197	13,32	/	/
2	1997	125	8,99	/	/
3	1998	166	11,56	/	/
4	1999	131	10,86	/	/
5	2000	143	10,40	/	/
6	2001	211	18,22	/	/
7	2002	150	12,95	/	/
8	2003	131	12,18	/	/
9	2004	104	9,58	18	0,93
10	2005	246	29,29	57	5,42
11	2006	296	34,19	48	8,29
12	2007	607	65,04	42	6,33
13	2008	589	82,45	121	14,71
14	2009[5]	663	97,44	341	52,10
	SKUPAJ:	3.759	416,47	627	87,78

 

 

3.2.2 Vizija in poslanstvo upravičenca

 

Vizija SPS je postati učinkovita nacionalna finančna institucija z vzpostavljenim finančnim inženiringom za spodbujanje podjetništva, ki v največji meri temelji na finančnih instrumentih s povratnimi sredstvi (krediti, garancije za zavarovanje kreditov, subvencije obrestne mere, pogarancije, tvegan kapital) in omogoča kombiniranje finančnih virov različnih finančnih institucij (finančni vzvod). SPS želi z instrumenti finančnega inženiringa MSP ponujati ustrezne finančne rešitve za razvojno – poslovne projekte v podjetniškem sektorju v Sloveniji preko treh finančnih linij ter znotraj njih ponujati ustrezne finančne instrumente:

 

Slika 2: Finančne linije v okviru Poslovne politike SPS v obdobju 2009 – 2013

 

Cilj finančnega inženiringa je oblikovanje enotnega revolving sklada za izvajanje različnih (obstoječih in novih) instrumentov za finančno podporo inovativnim start up-om in obstoječim podjetjem s potencialom rasti.

 

V okviru omenjenih linij SPS tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 3: Produkti SPS v obdobju 2009 – 2013 glede na fazo razvoja podjetja

 

 

 

Za uspešno uresničevanje vizije bo SPS kombiniral javne in privatne vire ter domače in mednarodne finančne vire, pri tem pa bo poslovno sodeloval z ostalimi domačimi in tujimi finančnimi institucijami.

4. CILJI PROGRAMA PIFI

4.1. Kvalitativni cilji programa PIFI – ciljni trg

 

Osnovni kvalitativni cilj programa PIFI je spodbujanje razvoja MSP z lastniškimi in dolžniškimi finančnimi instrumenti. Na področju spodbujanja lastniških oblik financiranja je v ospredju podpora MSP s potencialom hitre rasti, ki bi jim na tak način omogočili dostop do svežih finančnih sredstev ter posledično lažji in boljši prodor na tuje trge. Z organizacijsko izvedbo PIFI preko holdinškega sklada pa želi RS tudi pospešiti razvoj trga tveganega kapitala, nastajanje novih DTK in povečanje obsega ponudbe tveganega kapitala na slovenskem trgu. V dobičkonosnih skladih za naložbe zasebnega kapitala (DTK), ki se upravljajo na komercialni podlagi, bo PIFI zagotovil najmanj dvakratni multiplikator zasebnih virov tveganega kapitala v Sloveniji.

 

Na področju instrumentov dolžniškega financiranja PIFI bodo MSP-jem olajšali dostop do svežih finančnih virov oz. bomo z njimi podpirali posebne ciljne skupine, ki se na prostem trgu dolžniških finančnih instrumentov srečujejo še z večjimi težavami pri pridobivanju svežih finančnih virov.

4.2. Kvantitativni cilji programa PIFI

 

Kvantitativni cilji na ravni spodbujanja hitro rastočih MSP z instrumenti lastniškega in dolžniškega financiranja, ki so skladni s cilji OP RR. Glavno merilo za izbor MSP, ki bodo podprta z instrumenti lastniškega in dolžniškega financiranja je vpliv projekta na rast konkurenčnosti podjetij (povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, rast prihodkov, dobička, rast števila zaposlenih).

 

Kvantitativni cilji so predstavljeni v naslednji tabeli:

 

Tabela 3: Kvantitativni cilji na ravni spodbujanja hitro rastočih MSP z instrumentom lastniškega in dolžniškega financiranja

Oblika fin. podpore		Cilji	Kazalniki	Vrsta kazalca	Cilji/merila
					Obdobje	Vrednost
Instrumenti lastniškega financiranja		Povečanje števila delovnih mest v podprtih podjetjih	Število novo ustvarjenih delovnih mest v podjetjih	Rezultat	2009 – 2015	9 / podjetje ob izstopu iz naložbe
		Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega	Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega	Vpliv	2009 – 2015	8 – 10%
		Ustanovitev in rast novih visokotehnološko usmerjenih podjetij s sedežem v RS	Število podprtih podjetij	Vpliv	2009 – 2015	1 podjetje / 1 mio EUR sredstev lastniškega vložka
Instrumenti dolžniškega financiranja	garancije	Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP	Število podprtih projektov MSP	Učinek	2009 – 2015	6  MSP / 1 mio EUR garancij
		Spodbujena zasebna vlaganja	Spodbujena zasebna vlaganja v podprtih projektih (v mio EUR)	Rezultat	2009 – 2015	1,9  mio EUR ugodnih kreditov / 1 mio EUR garancij
		Povečanje števila delovnih mest	Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest	Rezultat	2009 – 2015	1,5  novih zaposlitev / 1 mio EUR garancij
		Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega	Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih, prejemnikih sredstev (najmanj 24 mesecev po zaključku projekta na dan 31.12. glede na 31.12. pred začetkom izvajanja projekta)	Vpliv	2009 – 2015	3%
	pogarancije	Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP	Število podprtih projektov MSP	Učinek	2009 – 2015	12  MSP / 1 mio EUR pogarancij
		Povečanje števila delovnih mest	Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest	Rezultat	2009 – 2015	2 nove zaposlitve / 1 mio EUR pogarancij
		Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega	Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih, prejemnikih sredstev (najmanj 24 mesecev po zaključku projekta na dan 31.12. glede na 31.12. pred začetkom izvajanja projekta)	Vpliv	2009 – 2015	3%
	Neposredni krediti/mezzanin kapital	Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP	Število podprtih projektov MSP	Učinek	2009 – 2015	6 MSP / 1 mio EUR kreditov
		Povečanje števila delovnih mest	Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest	Rezultat	2009 – 2015	1,5  novih zaposlitev / 1 mio EUR kreditov
		Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega	Povprečno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih, prejemnikih sredstev (najmanj 24 mesecev po zaključku projekta na dan 31.12. glede na 31.12. pred začetkom izvajanja projekta)	Vpliv	2009 – 2015	3%

 

Pri izvajanju instrumentov lastniškega in dolžniškega financiranja se bodo kot pogoj smiselno upoštevali obvezni horizontalni omilitveni ukrepi. Glede horizontalnih tem ima instrument pozitivne vpliv na trajnostni razvoj s poudarkom na okoljski dimenziji in nevtralen vpliv na enake možnosti.

 

 

5. OPERATIVNI PRORAČUN PIFI

 

Sredstva za PIFI se bodo za obdobje od potrditve Programa do zaključka programskega obdobja (leta 2015), zagotavljala iz sredstev kohezijske politike, ESRR, in proračuna RS. Predvidevamo tudi možnost dodatnih vplačil v operativni proračun PIFI glede na razpoložljiva sredstva v prihodnjih letih.

 

Instrument se bo izvajal v okviru OP RR, razvojne prioritete: 1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost, prednostne usmeritve 1.2 Spodbujanje podjetništva. Tako proračun RS v letu 2009 predvideva vplačilo na SPS v višini v višini 35.050.000 EUR sredstev, ki ob vplačilu v holdinški sklad v letu 2009 predstavlja tudi operativni proračun PIFI.

 

Tako bo RS skladno s 44. členom Uredbe Sveta 1083/2006/ES zagotovila sredstva za izvedbo PIFI v proračunu RS 2009 kot prispevek kohezijske politike in jih v enkratnem znesku vplačala na poseben podračun, odprt pri SPS-u, kot sredstva v upravljanju (skladno z 9. členom ZJS-1).

 

V skladu z 78. členom Uredbe 1083/2006/ES predstavljajo upravičene izdatke, plačane pri vzpostavljanju skladov ali holdinških skladov (nosilnih skladov) ali s prispevanjem vanje: vsa vplačila v holdinški sklad, naložbe v DTK, garancijske oz. kreditne sklade ter upravičeni stroški upravljavske provizije. Nadaljnje nalaganje sredstev v MSP se izvaja preko sodelujočih finančnih posrednikov.

 

Vplačana sredstva bo SPS vodil na ločenem podračunu PIFI in jih bo skladno s pogodbo o financiranju, podpisano med RS (Ministrstvo za gospodarstvo je v vlogi posredniškega telesa) in SPS-om, lahko uporabil za:

1. kapitalske naložbe v DTK-je, ki jih bo SPS izvedel v imenu RS (skladno s 16. členom ZPOP-a) in/ali

 

1. zagotavljanje ugodnejših instrumentov dolžniškega financiranja, ki se bodo lahko začeli izvajati v primeru neporabe sredstev PIFI za kapitalske naložbe preko javnega razpisa za DTK-ja ali v primeru zagotovitve dodatnih sredstev, in sicer:
   1. del sredstev bo lahko uporabljen za izdajanje garancij za zavarovanje bančnih kreditov, zato se bodo neporabljena sredstva iz podračuna PIFI prenesla na novi podračun SPS PIFI-garancijski sklad, iz katerega se bo bodo oblikovale rezervacije za izdane garancije in pogarancije in/ali
   2. del sredstev bo lahko porabljen za izdajanje neposrednih kreditov posebnim ciljnim skupinam MSP in bodo neporabljena sredstva iz podračuna PIFI prenesena na novi podračun PIFI – kreditni sklad, iz katerega se bodo odobravali neposredni krediti

 

1. ter za pokrivanje stroškov upravljavske provizije

Za izvedbo vseh nalog in postopkov za izvajanje PIFI je SPS v skladu s 43. členom Uredbe  1828/2006/ES upravičen do provizije v višini največ do 2% kapitala na letni povprečni ravni, ki ga OP RR prispeva v oblikovani holdinški sklad. Predvidevamo, da se bo na ravni SPS kot nosilnega oz. holdinškega sklada zaračunavala provizija v višini 0,5% letno od celotnih predvidenih sredstev, kar letno znaša 175.250,00 EUR. V obdobju od 2010 – 2015 bo provizija SPS znašala skupno 1.051.500,00 EUR. Znesek upravljavske provizije se lahko po posameznem letu poveča glede na letni načrt upravljanja holdinškega sklada, vendar ne sme skupno preseči zgoraj navedene omejitve.

 

SPS letno pripravi okvir stroškov in aktivnosti in ga pisno predloži MG do 15.10. za vsako naslednje leto. MG in SPS se dogovorita o pričakovanem znesku upravljavske provizije upravičenca za to leto, ki ga odobri ministrstvo. Če se do 31.01. tekočega leta ugotovi, da so stroški v preteklem letu manjši, se uporabijo za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za MSP preko holdinškega sklada.

 

Upravljavska provizija se bo namenila za:

 

• pokrivanje stroškov dela SPS in neposrednih materialnih stroškov v zvezi z operativnim izvajanjem PIFI (npr. stroški vodenja posameznih instrumentov PIFI, pokrivanje nastalih stroškov v zvezi z lastniškimi vstopi/izstopi v izbrane DTK,),
• pokrivanje stroškov z zunanjimi institucijami oziroma kvalificiranimi strokovnjaki (npr. revizije, pravne storitve, ekspertna mnenja pri izboru DTK na podlagi javnega razpisa, itd),
• stroški promocije PIFI.

 

Tabela 4: Prispevki kohezijske politike za izvedbo PIFI ter njihova načrtovana uporaba

Finančni viri	Skupaj prispevki za izvedbo PIFI v EUR
9453 – Finančni instrumenti za spodbujanje podjetništva 2007 – 2013 – EU	29.792.500,67
9454 – Finančni instrumenti za spodbujanje podjetništva 2007 – 2013 – SLO	5.257.499,33
Skupaj	35.050.000,00
1.     za izvajanje instrumentov PIFI (kapitalske naložbe v DTK, oblikovanje garancijskih oz. kreditnih skladov)	33.998.500,00
2.     za stroške upravljanja	1.051.500,00

 

Obresti, ki nastanejo s plačili iz OP RR v holdinški sklad, ostajajo na podračunu SPS in se namenijo za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za MSP. SPS mora ravnati s sredstvi kot dober gospodar. Prosta sredstva se nalagajo v skladu ZJS-1. Sredstva, vrnjena v operacije iz naložb v okviru skladov, se ponovno uporabijo v korist projektov MSP z instrumenti finančnega inženiringa preko holdinškega sklada.

6. LASTNIŠTVO INSTRUMENTOV PIFI

 

Instrumenti PIFI-ja se bodo izvajali pod lastništvom RS. Vlada RS bo s sprejemom PIFI v skladu z zakonskimi podlagami, ki so že navedene v poglavju 3.1. tega poslovnega načrta, pooblastila SPS, da izvaja PIFI. Tako bo SPS sredstva PIFI vodil na ločenih evidencah in s tem zagotavljal razlikovanje med novimi sredstvi, vloženimi v instrumente finančnega inženiringa, vključno s sredstvi, ki jih prispeva OP RR, in ostalimi sredstvi, ki jih poseduje ali upravlja SPS iz ostalih virov.

 

Prispevke v PIFI bo SPS v skladu z 9. členom ZJS-1 vodil kot dano drugo premoženje v upravljanje za izvajanje omenjenega programa in sicer:

1. V primeru instrumentov lastniškega financiranja bo SPS v skladu z danim pooblastilom Vlade RS izvajal kapitalske naložbe v DTK-je (z vpisom osnovnega kapitala in na osnovi kapitala na vpoklic (»committed capital«)), kot nov solastnik DTK-ja se v sodni register vpisuje RS. To mu omogoča 16. člen ZPOP, ki določa da pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom SPS vlaga kapitalske naložbe v imenu RS ali v svojem imenu.
2. Prav tako bo v primeru dolžniških instrumentov SPS na ločenih podračunih oblikoval garancijski oz. kreditni sklad, za izdane garancije in pogarancije ter odobrene kredite. Sredstva v teh skladih ostajajo v lastništvu RS, ki jih upravlja SPS.

7. SODELUJOČE INSTITUCIJE IN FINANČNI POSREDNIKI PRI IZVAJANJU PIFI IN NJIHOVA NALOŽBENA POLITIKA

 

Pri izvajanju PIFI po modelu holdinškega sklada bodo v vlogi finančnih posrednikov nastopale številne institucije, ki so primerne oz. uveljavljene bodisi na področju lastniškega oz. dolžniškega financiranja in bodo izbrane na transparenten način. S takšnim sodelovanjem program PIFI ne bo vplival oz. izkrivljal konkurenco na obstoječih trgih, ki sicer ponujajo finančno podporo MSP-jem.

 

 

 

 

 

 

 

Slika 4: Shematski prikaz sodelujočih institucij in finančnih posrednikov pri izvajanju PIFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.1. Sodelujoče institucije in finančni posredniki v primeru instrumentov lastniškega financiranja ter njihova naložbena politika

 

Partnerji pri izvajanju instrumentov lastniškega financiranja so izbrane DTK. Za izbor zasebnih DTK se objavi mednarodni javni razpis, da se zagotovi preglednost ponudbe, pošteno konkurenco in enake možnost ponudnikov ter omogoči vključitev največjega števila zasebnih DTK, pri čemer se posebej poskrbi, da se doseže največje možno število MSP, kamor bodo DTK-ji nalagali.

 

Na mednarodni javni razpis se bodo lahko prijavili DTK-ji, ki delujejo kot družbe s statusom družb tveganega kapitala v RS skladno z ZDTK-jem,

 

V okviru mednarodnega javnega razpisa za DTK oz. pri njihovem izboru se bodo upoštevala pravila slovenske in EU zakonodaje. Znotraj SPS bodo določena tudi pravila glede imenovanja neodvisne komisije za pripravo in izvedbo javnega razpisa, objave javnega razpisa, ocenjevanja vlog, izbora zasebnih DTK, postopka dodelitve sredstev, nadzora, kontrole, obveščanja javnosti ter postopke poročanja, postopkov kapitalskega izstopa iz naložb na vseh nivojih ter vračila sredstev. Člane neodvisne komisije bo na predlog SPS potrdil NS SPS.

 

Javni razpis vsebuje pogoje, na podlagi katerih morajo zasebne DTK pripraviti predlog naložb, pa tudi način ohranitve in/ali dajanja sredstev na razpolago. Vzorec pogodbe, ki jo pripravi SPS, se objavi kot priloga k javnemu razpisu. Na javni razpis se lahko prijavijo zasebne DTK, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• zasebne DTK, ki so registrirane v RS in delujejo po ZDTK,
• zasebna DTK mora vlagati v ciljna MSP v RS v skladu z določili ZDTK,
• najmanj 30% osnovnega kapitala DTK morajo zagotoviti zasebni družbeniki,
• pri DTK se mora ustanoviti neodvisni odbor ali svetovalni odbor za naložbe tveganega kapitala v MSP, v katerih ima predstavnik vlagatelja javnih sredstev lahko člana brez glasovalne pravice,
• upravljavska družba zasebne DTK mora zaposlovati strokovnjake z znanji in izkušnjami s področja lastniških naložb oziroma naložb tveganega kapitala,
• upravljanje DTK mora biti zastavljeno na tržnih osnovah, pri upravljanju sredstev se mora uporabljati najboljše prakse in regulativni nadzor,
• višina kapitala na vpoklic v posamezno zasebno DTK s strani države je lahko minimalno 1.000.000,00 EUR,
• osebe na DTK in upravljavski družbi, ki odločajo o investicijah (management, nadzorni svet in člani odbora za spremljanje naložb) ne smejo biti na noben način (kapitalsko, upravljavsko, z ožjimi družinskimi vezmi) povezani s holdinškim skladom,
• DTK sme določen lastniški delež v MSP obdržati največ 12 let,
• stroški za upravljanje v skladu s 43. členom Uredbo 1828/2006/ES ne smejo presegati 3% vloženega kapitala na letni povprečni ravni,
• DTK mora naložiti zavezana sredstva v 2 letih po datumu sklenitve pogodbe s SPS ,
• DTK, ki niso v težavah v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 10.10.2004) in 14. člena ZFPPIPP (Ur.l. RS, št. 126/2007), ter nimajo neporavnanih obveznosti do RS.

 

Za sodelovanje na javnem razpisu mora DTK predložiti vlogo v predpisanih rokih iz javnega razpisa. Vloga mora zajemati najmanj:

• Pravno-formalne podatke o DTK,
• datum ustanovitve DTK in pričakovano dobo trajanja,
• podatke o višini osnovnega kapitala in lastniški strukturi,
• investicijsko politiko (cilje DTK in analizo tveganja, sektorje, nameravane investicije DTK, velikost investicijskih projektov in njihovo pričakovano trajanje ter minimalno pričakovano donosnost, skupaj s planom vpoklica kapitala, marketinški načrt),
• CV oseb, ki imajo odločilen vpliv pri investicijskem odločanju v DTK z opisom njihovih kvalifikacij in poklicnih izkušenj,
• pravice investitorjev DTK s posebnim poudarkom na njihovih pravicah pri odločanju,
• predhodne izkušnje upravljavske ekipe DTK in vseh, ki odločajo o investiciji
• za že delujoče DTK skladno z ZDTK:
  • pretekle rezultate za zadnji 2 leti oziroma za obdobje trajanja DTK
  • finančni načrt DTK, vključno z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida
• za novoustanovljene DTK skladno z ZDTK:
  • finančni načrt DTK, vključno z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida
  • analizo trga v RS, z umestitvijo DTK na trg tveganega kapitala..

 

Pri ocenjevanju zasebnih DTK bo neodvisna komisija, ki jo na predlog SPS potrdi NS SPS, upoštevala predvsem merilo »vpliv projekta na dvig konkurenčnosti podjetij«, ki je skladen z OP RR. Vpliv projekta na dvig konkurenčnosti podjetja bomo merili preko:

 

1. investicijske politike DTK, ki temelji na tem, da se izbirajo MSP na osnovi dobička in tržni osnovi (cilje DTK, pričakovano višino finančne podpore, sektor investicijskih aktivnosti, velikost predvidenih investicijskih projektov in njihovo pričakovano trajanje, marketinški načrt in tveganja DTK),

 

DTK morajo v investicijski politiki določiti:

• da bodo nalagale finančna sredstva v MSP, ki delujejo v vseh zakonitih panogah gospodarstva in v vseh regijah RS razen v:
  • ladjedelništvu (Sredstev ni mogoče naložiti v podjetja s področja ladjedelništva, ki se ukvarjajo z dejavnostjo s področja 30.1 SKD – gradnja ladij in čolnov (Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007, 17/2008)), ki se smiselno sovpadajo z opredelitvijo pojma iz Okvira o državni pomoči ladjedelništvu, Uradni list C 317, 30. 12. 2003, str. 11),
  • premogovništvu (Sredstev ni mogoče naložiti v podjetja s področja premogovništva, ki se ukvarjajo z dejavnostjo s področja 5.1 – SKD, ki se smiselno sovpadajo z opredelitvijo pojma iz Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23.07.2002),
  • jeklarstvu (Sredstev ni mogoče naložiti v podjetja s področja jeklarstva (področje 24 – SKD), ki se ukvarjajo z dejavnostmi povezanimi s proizvodnjo enega ali več proizvodov, ki so opredeljeni v Uredbi ES št. 800/2008 z dne 6.08.2008);
• da ne bodo investirali neposredno v aktivnosti povezane z izvozom.
• da ne bodo investirali v podjetja v težavah v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah Uradni list C 244, z dne 10.10. 2004;
• da ne bodo investirali v MSP, ki kotirajo na borzi oziroma investirali v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi;
• da bodo kapitalsko vstopala v podjetja, ki sodijo v skupino MSP v skladu z Uredbo 800/2008/ES;
• da bodo kapitalsko vstopala v le v MSP, ki imajo poravnane vse obveznosti do RS;
• da bodo kapitalsko vstopala v le v MSP, ki se nahajajo v semenski, zagonski oziroma razširitveni fazi razvoja v skladu s Smernicami 2006/C 194/02 točka 2.2., oziroma do stopnje zagona za srednje velika podjetja na področjih, ki ne prejemajo državne pomoči v skladu s točko 4.3.2 Smernic 2006/C 194/02;
• da bodo kapitalsko vstopala le v MSP, ki v zadnjem dvanajstmesečnem obdobju (letna tranša) niso prejela sredstva v skupni višini 1,5 mio EUR v obliki tveganega kapitala, mezzanin kapitala in posojil (oziroma 2,5 mio EUR do 31.12.2010) s strani DTK s statusom po ZDTK;
• da bodo minimalno 70 % celotnih oblikovanih sredstev v družbi naložile v ciljne MSP v obliki naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala;
• da lahko MSP pridobi dolžniške vire financiranja (mezzanin kapital), če je DTK v MSP predhodno že udeležena s tveganim kapitalom. Obrestne mere za nezavarovana posojila (mezzanin kapital), ki jih daje DTK morajo biti za najmanj 400 bazičnih točk višje od veljavne referenčne obrestne mere ob dodelitvi posojila. Naložbe navideznega lastniškega kapitala morajo biti povrnjene izključno po tržnih pogojih ali pa spremenjene v lastniški kapital po tržnih pogojih;
• da lahko MSP, ki so prejele sredstva rizičnega kapitala s strani DTK, in v roku treh let po prvi naložbi rizičnega kapitala s strani DTK zaprosijo za drugo državno pomoč v okviru uporabe drugih pravil, se najvišji zneski pomoči zmanjšajo za 20 %;
• da v prvem letu od prvega vložka tveganega kapitala ne smejo pridobiti več kot 75% glasovalnih pravic v ciljnem MSP;
• da morajo zasebni vlagatelji zagotoviti vsaj 30% finančnih sredstev DTK;
• da udeležba DTK s tveganim kapitalom v povezanih družbah velja kot udeležba s tveganim kapitalom v isti družbi;
• da morajo v zakonskem roku največ 12 let izstopiti iz lastništva MSP. Ročnost investicij je odvisna od razvojne faze in dejavnosti ciljne MSP in v povprečju znaša od 3 do 6 let;
• da niso pred prvo naložbo v ciljno MSP partnersko ali povezano podjetje s ciljnim MSP oziroma niso s ciljnim podjetjem ali njegovimi družbeniki povezane s kapitalskimi ali ožjimi družinskimi vezmi, delovnimi ali vodstvenimi razmerji;
• da se morajo že ob kapitalski naložbi v posamezno MSP opredeliti o možnih načinih izstopa iz podjetja in o okvirnem obdobju, v katerem se bo iz podjetja umaknila;
• da mora biti pričakovana interna stopnja donosa določena glede na načrtovane donose posamezne investicije. Glede na razmerje med donosi in tveganji se pričakujejo višji donosi pri financiranju v zgodnejših razvojnih fazah podjetja kot pa pri financiranju kasnejših razvojnih faz;
• da bo plačilo direktorja upravljavske družbe odvisno od uspešnosti,
• da je osnova za sprejem odločitev o investiranju v MSP poslovni načrt MSP s podrobnostmi o proizvodu, prodaji, stopnji rasti in dobičku ter izvedljivosti projekta;
• da morajo biti naložbe dobičkonosne in upravljanje DTK mora biti zastavljeno na tržnih osnovah, pri upravljanju sredstev se uporabljajo najboljše prakse in regulativni nadzor.

 

2. usposobljenosti investicijskega managementa oziroma oseb, ki imajo vpliv v procesu odločanja o investicijah ter predhodne izkušnje upravljavske družbe (CV oseb, ki imajo vpliv v procesu odločanja o investicijah z opisom njihovih kvalifikacij in poklicnih izkušenj, predhodne izkušnje upravljavske družbe v zvezi z lastniškimi naložbami oziroma naložbami tveganega kapitala za že obstoječe DTK ter utemeljitev pomena ustanovitve nove DTK za slovenski trg za nove DTK, npr. specializacija).

 

V primeru pozitivne odločitve se sklene pogodba o naložbah v zasebno DTK in družbena pogodba z zasebno DTK.

 

S pogodbo o naložbah bo DTK zavezana k smiselnemu izpolnjevanju vseh pogojev in predpisov, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike v RS. Pogodba bo zajemala vsaj naslednje elemente: predmet pogodbe, naloge, pristojnosti in odgovornosti prejemnika, terminski načrt vplačil, upravljavska provizija, pogoji vlaganja kapitala, odločitve o naložbah v MSP, sodelovanje države v organih DTK, nadzor, kontrola in poročanje, vračilo sredstev evropske kohezijske politike in prekinitev pogodbe.

 

Slika 5: Shematski prikaz lastniškega financiranja zasebnih DTK

 

Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.06.2011. Pogodbe z DTK morajo biti sklenjene najkasneje do 31.12.2011.

7.2. Sodelujoče institucije in finančni posredniki v primeru instrumentov dolžniškega financiranja ter njihova naložbena politika

 

Partnerji pri izvajanju instrumentov dolžniškega financiranja so:

 

• pri garancijah:

SPS, ki bo deloval kot finančni posrednik, ter sodelujoče banke, ki se odzovejo na javni poziv SPS in pristanejo na pogoje o medsebojnem sodelovanju s SPS-om. SPS bo s poslovnimi bankami, ki izrazijo interes za sodelovanje, na podlagi transparentnega postopka, ki zagotavlja enak položaj, sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri izvajanju instrumenta. V tej pogodbi bo SPS banke zavezal k smiselnemu izpolnjevanju vseh pogojev in predpisov, ki veljajo za izvajanje evropske kohezijske politike v RS.

 

V primeru da se bo pokazala potreba po instrumentu garancij, bo SPS skladno z razpoložljivimi sredstvi objavil enega ali več javnih razpisov za ta instrument.

 

Osnovni pogoji za pridobitev garancij so:

• višina upravičenih stroškov operacije ni omejena, upoštevajo se neto stroški operacije brez DDV,
• maksimalna skupna višina bančnega kredita, ki je zavarovan z garancijo SPS, je 1.500.000 EUR, od tega je lahko maksimalni znesek kredita za namene financiranja obratnih sredstev 200.000 EUR^[6],
• garancije SPS lahko znašajo do 80% višine glavnice kredita brez obresti,
• odplačilna doba kredita je do 10 let,
• za odplačevanje glavnice kredita je možen moratorij, če ga odobri tudi banka, ki se šteje v odplačilno dobo kredita,
• stroški kredita se določijo v skladu s tarifo banke,
• provizija za odobritev in vodenje garancije znaša 0,5% od vrednosti garancije enkratno^[7],
• zavarovanje kredita izvede banka v skladu z njenimi pogoji poslovanja,
• zavarovanje garancije: SPS z banko sklene sporazum o zavarovanju svojega dela terjatve, na podlagi katerega bo banka pooblaščena za celotni postopek zavarovanja in postopek izterjave neplačanega dela glavnice in obresti kredita; pogodbenici se bosta poplačali v skladu z Obligacijskim zakonikom. SPS lahko zavaruje izdano garancijo tudi na drug ustrezen način.

 

Merila za ocenjevanje odobravanja garancij za zavarovanje bančnih kreditov so:

1. Kvantitativna merila

• Novo zaposleni (ohranjanje ali povečanje števila zaposlenih)
• Vpliv projekta na rast konkurenčnosti podjetja:
  • podmerilo »Lastna udeležba za izvedbo operacije«
  • podmerilo »Dinamika rasti prihodkov podjetja« prihodki v polnem letu po investiciji/prihodki v polnem letu pred investicijo oz. za novo podjetje – prvo polno leto poslovanja
  • podmerilo »Delež zaprošenih obratnih sredstev v prihodkih podjetja«
• Tržna naravnanost podjetja
• Vpliv operacije na okolje
• Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega
• Neposredna prodaja izven trga RS – čisti prihodki iz prodaje v tujino /celotni čisti prihodki iz prodaje
• Inovativnost (podmerilo »Status podjetja« – dodatne točke za nova podjetja)

 

1. Analiza finančnega položaja podjetja

 

1. Kvalitativna analiza

Posamezne operacije se s pomočjo navedenih kvantitativnih meril točkovno ocenijo. Operacije, ki so bile ocenjene z v razpisu določenem številu točk, preidejo v analizo finančnega položaja podjetja in kvalitativno ocenjevanje. V primeru, da je operacija prejela manj kot v razpisu določeno število točk po kvantitativnih merilih, takoj pridobi negativno mnenje v kvalitativni oceni in ne more pridobiti garancije SPS.

 

Na podlagi analize finančnega položaja podjetje pridobi podporno bonitetno oceno z oznako A, B, C, D ali E, kjer je A najboljša in E najslabša bonitetna ocena.

 

Na podlagi kvalitativne analize operacije pridobi pozitivno oziroma negativno mnenje.

 

Komisija za dodelitev sredstev poda predlog Upravi SPS v odločanje za vse formalno popolne in ustrezne vloge, s pridobljenim pozitivnim kot tudi negativnim mnenjem in bonitetno oceno. V primeru, da pridobi pozitivno mnenje več vlagateljev, kot je na razpolago razpisanih sredstev, imajo prednost tisti vlagatelji, ki so pridobili več točk v kvantitativni oceni. V primeru istega števila točk imajo prednost operacije, ki so pridobile več točk pri dinamiki rasti prihodkov podjetja.

 

Uprava SPS sprejme končno odločitev – sklep o odobritvi, oziroma sklep o neodobritvi projekta.

 

• pri pogarancijah:

sodelujoče regionalne garancijske sheme – RGS, ki se odzovejo na javni poziv SPS in pristanejo na pogoje o medsebojnem sodelovanju s SPS-om. Sodelujoče RGS, ki izrazijo interes za sodelovanje in imajo priglašeno shemo za izvajanje garancij, nato objavijo javni razpis na regionalni ravni, SPS pa jim pri tem nudi do 50% pozavarovanje z njihovo garancijo zavarovanih bančnih kreditov.

 

Pri izvajanju javnega razpisa RGS prav tako sodelujejo z bankami, ki MSP-jem izdajajo kredite. Osnovni pogoji sodelovanja za MSP na tem javnem razpisu ter merila za ocenjevanje posameznih operacij so podobna kot v primeru prej opisanega instrumenta.

 

• pri neposrednih kreditih:

SPS bo deloval kot finančni posrednik za holdinški sklad; drugih posrednikov ni, temveč bo kredite, v primeru da se bo pokazala potreba po tem instrumentu, odobraval SPS direktno MSP-jem preko objavljenega javnega razpisa. Pogoji in merila bodo razdelani in določeni v letnem načrtu upravljanja holdinškega sklada, ko se bo pokazala potreba, da bi se instrument izvajal.

8.   DOLOČILA INSTRUMENTOV PIFI V ZVEZI S PREKINITVIJO NALOŽB V PODJETJA

 

Do prekinitev naložb v MSP pride v primeru, da podprto podjetje:

 

1. začne stečajni postopek
   1. pri instrumentu lastniškega financiranja se DTK poplača s sredstvi iz stečajne mase, ki ostanejo po poplačilu vseh stečajnih upnikov; DTK mora letno poročati SPS o začetih stečajih v podprtih podjetjih in sporočati potencialno izgubo;

 

1. pri dolžniškem instrumentu garancije SPS v primeru nevračila kredita plača obveznost banki skladno z garantnim pismom, banka pa začne s postopkom izterjave dolga pri podjetju, v primeru poplačila dolga se najprej poplača banka, z ostankom pa še SPS;

 

1. pri dolžniškem financiranju pogarancij RGS v primeru nevračila kredita plača garancijo banki, SPS pa pogarancijo RGSu, banka pa začne s postopkom izterjave dolga pri podjetju, v primeru poplačila dolga se najprej poplača banka, z ostankom pa še SPS in RGS;

 

1. pri dolžniškem instrumentu neposredni krediti bo v primeru nevračila kredita SPS izpeljal postopke za izterjavo dolga, potencialno pridobljena sredstva bodo vrnjena na ustrezni podračun PIFI. V primeru mezzanin kapitala bodo v primeru nevračila kredita SPS sredstva spremenjena v lastniški delež.

 

1. se prostovoljno zapre oziroma likvidira
   1. pri instrumentu lastniškega financiranja se DTK poplača s sredstvi iz likvidacijske mase, ki ostanejo po poplačilu vseh upnikov, DTK mora letno poročati SPS o morebitnih likvidacijah v podprtih podjetjih in sporočati potencialno izgubo;

 

1. pri dolžniškem instrumentu garancije SPS v primeru nevračila kredita plača obveznost banki skladno z garantnim pismom, banka pa začne s postopkom izterjave dolga pri podjetju, v primeru poplačila dolga se najprej poplača banka, z ostankom pa še SPS;

 

1. pri dolžniškem financiranju pogarancij RGS v primeru nevračila kredita plača garancijo banki, SPS pa pogarancijo RGSu, banka pa začne s postopkom izterjave dolga pri podjetju, v primeru poplačila dolga se najprej poplača banka, z ostankom pa še SPS in RGS;

 

1. pri dolžniškem instrumentu neposredni krediti in mezzain kapitala bo v primeru nevračila kredita SPS izpeljal postopke za izterjavo dolga, potencialno pridobljena sredstva bodo vrnjena na ustrezni podračun PIFI.

 

1. krši pogoje iz pogodbe

V primeru nepravilnosti oziroma kršitve pogodbe s SPS v primeru instrumentov lastniškega financiranja, je DTK dolžna v celoti vrniti sredstva evropske kohezijske politike, ki niso bila naložena v skladu s pogodbo, vključno z zamudnimi obrestmi od dneva plačila do dneva vračila na podračun PIFI. V primeru instrumentov dolžniškega financiranja se takšna obveznost nanaša na MSP.

 

9.   DOLOČBE O LIKVIDACIJI IN PONOVNA UPORABA SREDSTEV INSTRUMENTOV PIFI

 

Na nivoju holdinškega sklada pride do vračila sredstev evropske kohezijske politike ob izstopu iz naložb v DTK oz. vračilu kreditov s strani MSP-jev. Sredstva se vrnejo na podračun PIFI in se ponovno uporabijo v korist projektov MSP v okviru holdinškega sklada.

Holdinški sklad bo spremljal porabo sredstev v okviru PIFI in v primeru neporabljenih sredstev v okviru Programa do leta 2015 le-ta preusmeril na druge instrumente finančnega inženiringa. V primeru neporabljenih sredstev v okviru holdinškega sklada do 31.8.2015 se sredstva vrnejo v proračun RS.

 

Holdinški sklad je dolžan v celoti vrniti sredstva evropske kohezijske politike, ki niso bila naložena v skladu s pogodbo. Kot hujša kršitev pogodbenih obveznosti, v katerih lahko ministrstvo odpove pogodbo, se smatra, če SPS ne deluje v skladu s potrjenim PIFI in drugimi predpisi, ki so pravna podlaga pogodbe o financiranju. Odpoved pogodbe je možna po postopku predhodnega pisnega opomina in z določitvijo minimalnega 60-dnevnega roka za odpravo kršitev.

10.         DRŽAVNA POMOČ V OKVIRU INSTRUMENTOV PIFI

10.1. Oblika državne pomoči instrumentov PIFI

 

Instrumenti lastniškega financiranja preko holdinškega sklada se bodo izvajali skladno z določili 29. člena Uredbe 800/2008/ES. Za širše izvajanje dejavnosti DTK pa je bila na ravni RS priglašena shema državnih pomoči št. N 253/2007 »Ukrep tveganega kapitala«, ki jo je Evropska komisija potrdila dne 13.6.2008:

• Naložbe tveganega kapitala v MSP bodo izvajale DTK, ki so dobičkonosni skladi za naložbe tveganega kapitala in se upravljajo na komercialni podlagi.
• Obroki naložb DTK ne smejo presegati 1,5 milijona EUR za ciljno podjetje v kateremkoli obdobju dvanajst mesecev.
• DTK lahko zagotavljajo finančna sredstva za semenski kapital, zagonski kapital in/ali kapital za širitev podjetja.
• Zasebne DTK morajo namenjati vsaj 70% svojega celotnega kapitala za lastniško financiranje MSP v obliki lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala in sicer kot semenski kapital, zagonski kapital in/ali kapital za širitev podjetja.
• Zasebni vlagatelji morajo zagotoviti vsaj 30% finančnih sredstev DTK.
• Naložbe morajo biti dobičkonosne, kar se zagotavlja tako, da za vsako naložbo obstaja poslovni načrt, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa izvedljivost projekta, ter da za vsako naložbo obstaja jasna in realistična strategija izstopa.
• Upravljanje DTK mora biti zastavljeno na tržnih osnovah, kar pomeni:
  • da je med poklicnim direktorjem DTK in udeleženci v DTK sklenjen sporazum, ki določa, da je direktorjevo plačilo vezano na uspešnost, določa cilje DTK in predvideva časovni razpored naložb,
  • Da so zasebni investitorji na trgu zastopani pri sprejemanju odločitev v investicijskem ali svetovalnem odboru in
  • Da se pri upravljanju sredstev uporabljajo najboljše prakse in regulativni nadzor.

 

Do pomoči niso upravičeni družbe, ki imajo neporavnane obveznosti iz naslova v preteklosti dodeljene pomoči, za katero je bilo ugotovljeno, da je nezakonita in nezdružljiva s skupnim trgom.

 

 

Instrumenti dolžniškega financiranja se bodo izvajali skladno s Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 – de minimis (št. priglasitve M002-5715334-2007/I), ki predstavlja priglašeno shemo državnih pomoči za te instrumente.

 

Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je Vlada RS pomoč v obliki lastniških in dolžniških instrumentov potrdila še v Ukrepih države za blažitev posledic gospodarske krize in sicer v okviru ukrepov 4.2.1 Ukrepi za krepitev ključnih konkurenčnih sposobnosti.

10.2. Namen državne pomoči instrumentov PIFI

 

V okviru Programa ukrepov in Ukrepov države za blažitev posledic gospodarske krize se dodeljuje državna pomoč:

• na področju podpore MSP z instrumenti lastniškega financiranja za zagotavljanje dodatnih ugodnih lastniških finančnih virov. Osnovni namen instrumenta lastniškega financiranja je spodbuditi hitrejši razvoj MSP s potencialom hitre rasti z lastnimi razvojnimi linijami, ki dolgoročno zagotavljajo visoko donosnost, z razvojem trga tveganega kapitala in izboljšanjem dostopa MSP do lastniških virov financiranja, kot dodatne oblike financiranja.
• na področju podpore MSP z instrumenti dolžniškega financiranja MSP-jem olajšali dostop do svežih finančnih virov oz. z njimi podpirali posebne ciljne skupine, ki se na prostem trgu dolžniških finančnih instrumentov srečujejo še z večjimi težavami pri pridobivanju svežih finančnih virov.

11.         OBDOBJE TRAJANJA PROGRAMA PIFI IN UPRAVIČENOST IZDATKOV

 

Začetek trajanja PIFI je od potrditve tega poslovnega načrta do 31.12.2015.

 

Začetek upravičenosti izdatkov programa PIFI, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike, je od potrditve tega poslovnega načrta do 05.08.2015.

 

Holdinški sklad bo zagotavljal, da bodo vsi vključeni v izvajanje programa PIFI upoštevali navodila Organa upravljanja, ki jih je le-ta sprejel na osnovi Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013, ki so objavljena na spletni strani http://www.euskladi.si/publikacije/navodila/2007-2013/.

 

12.        SPREMLJANJE, POROČANJE IN HRANJENJE DOKUMENTACIJE

Vsi vključeni v program (SPS, Ministrstvo za gospodarstvo) se zavezujejo, da bodo hranili vso dokumentacijo in omogočili kontrolo izvajanja nadzora nad porabo sredstev ter vpogled v celotno dokumentacijo kontrolnim in revizijskim organom (Računskemu sodišču RS, Uradu za nadzor proračuna, Organu upravljanja, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance, Organu za potrjevanje in predstavnikom Evropske komisije ter Evropskega računskega sodišča ter ostalim institucijam, vključenim v izvajanje Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013), najmanj do 31.12.2020 oziroma 5 let po izstopu iz naložb.

 

SPS je dolžan hraniti vse dokumente v zvezi s kapitalskim nalaganjem sredstev evropske kohezijske politike, ki dokazujejo obstoj naložb, pogoje naložb, upravljanje naložb in izstop iz naložb. Ti dokumenti lahko obsegajo:

• prijavne obrazce DTK s spremljajočimi dokumenti, vključno s poslovnimi načrti in preteklimi letnimi izkazi,
• poslovne načrt DTK,
• analize in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na oceno ustreznosti posamezne naložbe,
• pravne akte, ki predstavljajo neposredno podlago za izvedbo naložb,
• vpise v sodni register,
• letna poročila DTK, poslovna poročila in morebitna druga poročila družb, v katere se vlagajo sredstva,
• pravne akte, ki predstavljajo neposredno podlago za transparenten in ekonomičen izstop iz naložb,
• drugo dokumentacijo v zvezi z opravljenimi naložbami.

Pri dolžniškem financiranju je SPS dolžan hraniti dokumente v zvezi s sredstvi evropske kohezijske politike najmanj 5 let po zaključku kredita.

 

SPS bo glede poročanja o opravljenih naložbah s sredstvi evropske kohezijske politike in z državnimi pomočmi upošteval Uredbo 1083/2006/ES in Uredbo 1828/2006/ES ter Smernice 2006/C 194/02.

 

SPS bo pripravil naslednja poročila glede lastniškega financiranja:

• sprotno poročilo o izvedeni naložbi (SPS je dolžan Ministrstvu za gospodarstvo, v primeru da je v preteklih treh mesecih opravil naložbo sredstev evropske kohezijske politike, kratko poročilo in kopijo dokumentacije, ki dokazuje pravilnost naložbe do 10. v mesecu za pretekle tri mesece),
• polletno poročilo o izvedenih naložbah (SPS je dolžan Ministrstvu za gospodarstvo najkasneje do 5.8. tekočega leta posredovati podatke o opravljenih naložbah do 30.6. ter do 5.2 tekočega leta podatke o opravljenih naložbah do 31.12. preteklega leta),
• letno poročilo o izvedenih naložbah (SPS bo Ministrstvu za gospodarstvo najkasneje do 28.02. tekočega leta posredoval osnutek letnega poročila za preteklo leto v skladu Smernicami 2006/C 194/02 in navodili Organa upravljanja o opravljenih naložbah sredstev evropske kohezijske politike za preteklo leto na ravni operacije.)
• poslovno in finančno poročilo holdinškega sklada (SPS bo Ministrstvu za gospodarstvo predložil poslovno in finančno poročilo holdinškega sklada za preteklo leto najkasneje do 15.10.. tekočega leta),
• poročilo o nepravilnostih (SPS bo v primeru morebitnih nepravilnostih pri nalaganju sredstev evropske kohezijske politike v preteklem mesecu o tem obvestil Ministrstvo za gospodarstvo najkasneje do 05. v mesecu za pretekli mesec),
• vmesno poročilo o izvedenih naložbah (SPS bo najkasneje do 31.12.2011 in 31.12.2013 pripravil vmesno poročilo o izvedenih naložbah in ga posredoval ministrstvu).
• končno poročilo o izvedenih naložbah ( Končno poročilo o izvedenih naložbah bo SPS pripravil najkasneje do 30.09.2015),
• poročilo o končni zaključitvi operacije (SPS bo pripravil poročilo ob končni zaključitvi izvajanja instrumentov finančnega inženiringa v obdobju do 31.12.2015, v roku 30 dni po izstopu iz zadnje naložbe v DTK. Poročilo o končni zaključitvi operacije bo vsebovalo podatke o vseh opravljenih naložbah sredstev evropske kohezijske politike, ki se nanašajo na nalaganje, upravljanje in izstop iz naložb v skladu s tem programom).SPS mora poročati tudi v primeru povišanje ali znižanje sredstev danih v upravljanje s strani proračuna RS. SPS mora o tem pisno obvestiti skrbnika pogodbe ministrstva najkasneje v 30 dne (v vednost tudi finančni službi ministrstva in Direktoratu za javno računovodstvo na Ministrstvu za finance),

 

SPS bo pripravil naslednja poročila glede dolžniškega financiranju:

• polletno poročilo (SPS je dolžan Ministrstvu za gospodarstvo najkasneje do 5.8. tekočega leta posredovati podatke o sklenjenih pogodbah do 30.6. ter do 5.2 tekočega leta podatke o sklenjenih pogodbah do 31.12. preteklega leta)
• letno poročilo (SPS mora letno poročati ministrstvu do 05.03. naslednjega leta za aktivnosti, izvedene v predhodnem proračunskem/koledarskem letu),
• zaključno poročilo o izvedbi garancij/kreditov (SPS mora v roku treh mesecev po zaključku zadnje kreditne pogodbe podjetja, za katerega je SPS izdal garancijo, oziroma po zaključki zadnje kreditne pogodbe pri neposrednih kreditih ministrstvu posredovati poročilo. Iz zaključnega poročila bo razvidno, koliko oblikovanih prostih sredstev (rezervacij) je bilo porabljenih za pokrivanje unovčenih garancij oziroma koliko neposrednih kreditov je bilo vrnjenih)

 

13. NADZOR IN REVIZIJA

13.1 Nadzor nad SPS

 

SPS ima oblikovan nadzorni svet (v nadaljevanju NS), ki ga sestavljajo predsednik in šest članov. Na dan 31.5.2009 je sestava NS SPS naslednja:

• Matej Lahovnik, predsednik,
• Miranda Groff Ferjančič, član,
• Branka Artnak, član,
• Silvo Sok, član,
• Marjan Hribar, član,
• Janja Kokolj Prošek, član,
• Simon Fekonja, član.

 

Poleg tega ima SPS direktorico mag. Majo Tomanič Vidovič.

 

SPS posluje v skladu s svojimi Splošnimi pogoji poslovanja, Aktom o ustanovitvi SPS ter ostalimi internimi akti.

13.2 Nadzor nad DTK

 

V skladu z vloženimi sredstvi bo država pridobila pravico do članstva v NS DTK, kar bo opredeljeno v javnem razpisu in v družbeni pogodbi z DTK. Naloge NS DTK so, poleg smiselne uporabe pristojnosti in odgovornosti, ki so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah, sledeče:

• sprejema naložbene politike,
• podpiše pogodbe z upravljavcem,
• sprejema letno poročilo DTK.

 

Poleg NS DTK deluje v okviru DTK tudi investicijski odbor, ki ga običajno sestavljajo:

• neodvisni strokovnjaki,
• direktor upravljavske družbe DTK in
• izbrani predstavniki NS DTK, ki pa nimajo glasovalnih pravic.

 

Člani NS DTK torej nadzirajo delo direktorja upravljavske družbe DTK, vendar ne vplivajo na odločitve o investicijah, kar je tudi v skladu s Smernicami 2006/C 194/02.

 

Država ima na takšen način zagotovljeno nadzorno funkcijo v NS DTK in tudi potencialno vlogo člana v investicijskem odboru brez glasovalne pravice, kjer bi se informirala o potencialnih investicijah. Odločitve o investicijah sprejemajo neodvisni strokovnjaki in direktor upravljavske družbe DTK, ki za to nosi odgovornost. Odgovornosti upravljavske družbe in direktorja, ki jo predstavlja, bodo opredeljene v pogodbi med SPS in DTK in bodo med drugim opredeljevale pogoje, pod katerimi DTK izvaja naložbe, kot tudi kriterije, pod katerimi zaradi kršenja ali morebitnega nedoseganja ciljev DTK vrača sredstva.

 

SPS bo imel nalogo financiranja DTK, nadziranje, kontrole, revidiranje, analiziranje in poročanje. Prav tako bo moral prevzeti naloge promoviranja, pospeševanja in izobraževanja trga tveganega kapitala in subjektov, ki delujejo na njem.

 

Namen je predvsem, da se z delitvijo tveganja in aktivnim upravljanjem zasebnih visoko usposobljenih upravljavcev dosegajo dobički od takšnih naložb in s tem dosežejo strateški cilji države glede razvoja visokotehnoloških podjetij v RS.

13.3 Revizija

 

SPS ima v skladu z internimi pravili organizirano notranje revidiranje, v okviru katerega se preverja vzpostavitev in delovanje notranjih kontrol.

 

Vsako leto morajo letno poročilo SPS pregledati zunanji revizorji, ki morajo posebno pozornost nameniti tudi področju sklada tveganega kapitala. Zunanji revizorji izdajo mnenje o ustreznosti delovanja notranjih kontrol oziroma mnenje o pravilnosti letnega poročila.

 

Prav tako morajo vsako leto pregledati letno poročilo DTK zunanji revizorji. DTK mora najkasneje do 15.2. tekočega leta predložiti SPS revizorsko poročilo.

14. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE

SPS bo z javno objavo seznanil vse zainteresirane DTK o možnostih lastniškega financiranja.

 

SPS mora izpolnjevati zahteve glede označevanja, obveščanja in informiranja javnosti o projektu v skladu z 9. členom Uredbe 1828/2006/ES o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti o pomoči Strukturnih skladov, ki jih izvajajo države članice.

 

Upravičenec mora smiselno upoštevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jih določa 5. točka Navodil za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007-2013.

 

 PRAVNA PODLAGA

 

1. Zakon o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/07, 57/2009, ZDTK)

 

2. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/2007, ZPOP-1)

 

3. Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008, ZJS-1)

 

4. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, (60/06 popr.), 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg – B, 67/07 – ZTF (100/07 popr.)., 10/08, 68/08, ZGD-1)

 

5. Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, ZJF),

 

6. Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999, 30/2002)

 

 

7. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.7.2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (Uradni list ES, št. 210 z dne 31.07.2006, Uredba 1080/2006/ES)

 

8. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi uredbe (ES) št. 1260/1999 (Uradni list ES, št. 210 z dne 31.7.2006, s spremembami, Uredba 1083/2006/ES) in pojasnila izvajanja Uredbe 1083/2006/ES COCOF/07/0018/01-EN

 

9. Uredba komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. december 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (Uradni list ES, št. 371/1 z dne 27.12.2006 in spremembe, Uredba 1828/2006/ES),

 

10. Uredba komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah).

 

11. Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (Uradni list Evropske unije L 379/5)

 

12. Smernice skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja 2006/C 194/02 z dne 18.8.2006 (Smernice 2006/C 194/02)

 

13. Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (2009/C 16/01)

 

14. Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 41/07 in 17/2009),

 

15. Dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 20103,

 

16. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, ki ga je Evropska komisija z odločbo potrdila dne 27.8.2007 (št. CCI 2007S1161PO001, OP RR)

 

17. Poslovna politika Slovenskega podjetniškega sklada, ki jo je Vlada RS sprejela na 39. seji, dne 30.7.2009

 

18. Poslovni in finančni načrt Slovenskega podjetniškega sklada za tekoče leto

 

19. Akt o ustanovitvi Slovenskega podjetniškega sklada

 

20. Pravilnik holdinškega sklada glede postopka dodelitve sredstev

 

[1] S finančnega vidika tvegani kapital predstavlja kapitalske (lastniške) vložke v MSP s strani zunanjih investitorjev, kot pravnih oseb (družb tveganega kapitala), ki niso neposredno ustanovitelji podjetja, vendar so kljub temu pripravljeni investirati lastni kapital v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja (semenska, zagonska in razširitvena faza). Vložek ni dolžniški vir (kredit), ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki ob propadu podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Ko podjetje doseže ustrezno velikost in ceno na trgu, investitor obvezno izstopi iz podjetja (običajno to naredi v treh do šestih letih) in proda svoj lastniški delež obstoječim lastnikom ali zunanjim investitorjem. Predvsem je tvegani kapital nujno potreben za podjetja v začetnih fazah razvoja, ki hitro rastejo, se širijo in imajo zagotovljen obsežen tudi tuji trg.

 

 

[2] GIF – High Growth Innovative SME Scheme (Shema za inovativna hitro rastoča MSP)

[3] SMEG – SMEs Guarantees (Garancije za MSP)

[4] Podatki se nanašajo zgolj na planirane vrednosti.

[5] Podatki se nanašajo na realizacijo do 30.09.2009.

[6] Glede na trenutne gospodarske in finančne razmere se lahko maksimalna višina bančnega kredita spremeni in je določena v javnem razpisu.

[7] Višine provizije za odobritev in vodenje garancij se lahko spremeni.