Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | Ali lahko dejansko spremenim poslovni izid s pomočjo kreativnega računovodstva? (2. del)

Ali lahko dejansko spremenim poslovni izid s pomočjo kreativnega računovodstva? (2. del)

29.10.2020

Kreativno računovodstvo ali računovodske prevare?

Meja med kreativnim računovodstvom in prevaro je manj kot jasna. Za razliko od goljufij zakon z uporabo kreativnih računovodskih tehnik ni kršen, temveč gre le za različne interpretacije. Večina raziskovalcev je prišla do zaključka, da je uporaba kreativnih računovodskih tehnik dejanje, ki spoštuje zakon, čeprav je njegov cilj zagotoviti podobo, ki se razlikuje od resničnosti, in predstaviti podjetje z uspešnim finančnim stanjem zunanjim uporabnikom informacij. Goljufija pa je opredeljena kot namerna prevara zaradi osebne koristi. Računovodske prevare in prevare, namerne napačne navedbe finančnih informacij, zlasti za osebno korist, so večni problem že od vzpona kapitalizma. Združenje pooblaščenih preiskovalcev goljufij (1996) je goljufijo razdelilo na poneverjanje premoženja, goljufive izjave ter podkupovanje in korupcijo.

Metode prevare

I. Poneverjanje sredstev (zaloge, denar, drugo)

II. Fiktivne transakcije (lažni računovodski izkazi) (enkratno: prodaja, denar in zaloge; sistematično) (Jones, 2010)

Računovodske prevare so v mednarodnih revizijskih standardih opisane kot vsako nezakonito namerno dejanje, ki vpliva na urejanje računovodskih izkazov. Revizorji so odgovorni za odkrivanje prevar in napak. Ti s pomočjo svojega strokovnega znanja ugotavljajo, ali računovodski izkazi odražajo resnično in pošteno sliko podjetja, forenzični računovodje pa ugotavljajo, ali podjetje deluje v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi standardi in zakoni. Primeri posebnih računovodskih prevar niso bili veliko kazensko vprašanje, dokler računovodski standardi niso bili vzpostavljeni konec tridesetih let. Pred tem bi bilo brez veljavnih pravil tisto, kar bi zdaj veljalo za prevaro in manipulacijo, lahko »sprejemljivo računovodstvo.« Prva večja računovodska prevara v računovodski dobi (od uvedbe uredbe) ni trajala dolgo. Neprekinjena prevara Mc Kesson & Robbins, velike farmacevtske družbe, je bila odkrita (od notranjega prijavitelja, ne revizorja) leta 1938.

Združene države Amerike

“Računovodska goljufija se nanaša na goljufijo, ki jo stori podjetje z ohranjanjem lažnih podatkov o prodaji in prihodkih v poslovnih knjigah podjetja z namenom, da bi povečalo vrednost premoženja ali dobička podjetja, kadar podjetje dejansko posluje z izgubo. Ti goljufivi zapisi se nato uporabljajo za iskanje naložb v obveznice ali varnostne izdaje podjetja. S prikazom teh lažnih vnosov bo podjetje poskušalo predložiti tudi goljufive vloge za posojilo kot zadnji poskus, da pridobi več denarja, da bi podjetje rešilo pred neizogibnim propadom. Z računovodskimi goljufijami podjetje dejansko skriva resne finančne težave podjetja.”(USLEGAL, no date)

Posledice računovodskih prevar v ZDA so naslednje;

I. Finančne sankcije

Glede na naravo poslovnega podjetja so zvezne in državne vladne agencije pristojne, da za računovodske goljufije kaznujejo ne samo podjetje ali podjetje, temveč tudi posameznika ali posameznike, ki so to storili. Poleg tega se uradniki ali vodje podjetja soočajo tudi z možnostjo finančnih sankcij. Uradniki teh družb se soočajo z možnostjo globe, četudi jim ni bilo dejansko znano, da je bila pod njihovim nadzorom storjena računovodska prevara.

II. Začasne ustavitve licenc

Nekatere vladne agencije, povezane s finančnimi kaznimi, lahko začasno odvzamejo dovoljenje nekaterim podjetjem za opravljanje poslov zaradi računovodskih prevar. Začasna prekinitev je lahko za določen čas ali za nedoločen čas. Na primer, državni komisar za zavarovanje lahko po takšni prevari začasno ustavi možnost zavarovalnice, da posluje na določenem območju.

Če je pooblaščeni strokovnjak, na primer pooblaščeni javni računovodja ali odvetnik, odgovoren za računovodske goljufije, se ti posamezniki soočajo z možnostjo izgube licence.

III. Kazenski pregon

Najresnejša kazen, povezana z računovodskimi prevarami, je kazenski pregon. Storilci takšnih goljufij so lahko v nekaterih primerih zaradi svojega ravnanja kazensko preganjani.

Slovenija

V Sloveniji so poslovne goljufije najbolj razširjena praksa gospodarskih kaznivih dejanj. Po statističnih podatkih slovenske policije je bilo leta 1999 2600 kaznivih dejanj poslovne goljufije, leta 2000 4600, leta 2012 pa 7439 kaznivih dejanj. Številke očitno naraščajo. Poslovna goljufija kot kaznivo dejanje je bila uvedena leta 1999 po primeru Grubelič. (Lipnik, 2017)

V Sloveniji so posledice za računovodsko goljufijo naslednje:

Sistem pravnih kazenskih sankcij

3. člen

(1) Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne sankcije in varnostni ukrepi.

(2) Za kaznivo dejanje je v zakonu vedno predpisana kazen, ki se izreče storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilec) v sorazmerju s težo dejanja in njegovo krivdo. Ob pogojih, določenih v splošnem delu tega zakonika, se storilcu smejo izreči namesto kazni opozorilne sankcije in poleg kazni ali opozorilne sankcije še varnostni ukrepi.

(3) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se storilcu zaradi storjenega kaznivega dejanja izrečeta tudi odvzem premoženjske koristi in objava sodbe.

(4) Kadar predpisi določajo, naj se zaradi same obsodbe za kaznivo dejanje obsojenki oziroma obsojencu (v nadaljnjem besedilu: obsojenec) poleg izrečenih kazenskih sankcij odvzamejo ali omejijo kakšne pravice, velja tudi za take pravne posledice prepoved iz prejšnjega člena.

(5) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se storilcu, ki ni kriv, ker ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, smejo izreči varnostni ukrepi, odvzem premoženjske koristi in objava sodbe. Določbe o pravnih posledicah obsodbe veljajo tudi za te storilce. (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo v 55/08 – KZ-1)

Da povežemo vse skupaj…

Kreativno računovodstvo je dejansko legalen način prirejanja rezultatov uspešnosti podjetja. Toda različne države imajo različne sisteme, ki to dovoljujejo ali bolje rečeno urejajo, v kolikšni meri lahko podjetja manipulirajo z javnostjo, da rešijo sebe in svoja podjetja. Če primerjamo računovodske sisteme ZDA in EU, je podjetjem v EU in tistim v državah, ki uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP-IFRS), dovoljeno veliko več svobode in veliko več prostora za kreativno računovodstvo kot podjetjem v ZDA, pri čemer se uporabljajo splošno sprejeta računovodska načela (GAAP). V IFRS je veliko več prepuščeno preprosti razlagi; kar pomeni, da si lahko vsak posameznik razlaga računovodska pravila v skladu z IFRS v svojo korist, zato ne glede na resničnost, dober računovodja pomeni dober poslovni izid. Tako kot v MSRP ostane več prostora za kreativno računovodstvo, tako ostane več prostora tudi za goljufije, dejanja, ki so zelo podobna kreativnemu računovodstvu, le da da so nezakonita.

Resnično ni jasne opredelitve, kaj točno je razlika med kreativnim računovodstvom in računovodskimi prevarami. Meja med obema je izredno nejasna. Kar me je spodbudilo k razmišljanju, ali si sploh želimo jasne meje med njima? Ali obstaja kakšna možnost, da imamo mi in sistem, v katerem živimo, dejansko korist dejstvo, da je meja zelo nejasna, kar pomeni, da je pravno zelo težko določiti, ali je podjetje oz. posameznik prestopil mejo ali ne? Ali bolje rečeno z besedami Michaela Lewisa, ameriškega finančnega novinarja;

»Ali je mogoče, da je škandal nekako bistvena sestavina kapitalizma? Da mora zdravo gospodarstvo s prostim trgom spodbuditi določeno število ljudi, da se vedejo koruptivno, in da bo določeno število teh to storilo? Da prevaranti niso znak, da je nekaj pokvarjeno, ampak da nekaj deluje bolj ali manj, kot je bilo mišljeno, da deluje? “

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.