Evropski zeleni dogovor in finančni viri za investicije na področje energije

Evropski zeleni dogovor in finančni viri za investicije na področje energije

Evropski zeleni dogovor

Evropski zeleni dogovor je odgovor Evropske unije na podnebne spremembe in degradacijo okolja, ki ogrožajo ves planet. V želji premagati te izzive, načrtuje Evropska unija (EU) s pomočjo evropskega zelenega dogovora preoblikovati EU v sodobno gospodarstvo, ki bo konkurenčno tako na področju virov kot tudi gospodarnosti, pri tem pa bo zagotovilo ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050, gospodarsko rast bo ločevalo od rabe virov ter zagotovilo vključevanje vsega prebivalstva in celotnega prostora EU v ukrepe zelenega dogovora.

Evropska komisija prav tako zatrjuje, da je Evropski zeleni dogovor hkrati tudi rešilna bilka za izhod iz pandemije COVID-19. Evropski zeleni dogovor bo financiran s tretjino od naložb v višini 1,8 bilijona EUR iz instrumenta za okrevanje NextGenerationEU in iz sedemletnega proračuna EU. Predvideva pa ukrepe na področju podnebja, okolja in oceanov, energije, prometa, kmetijstva, financ in regionalnega razvoja, industrije ter raziskav in inovacij.  

Evropski zeleni dogovor in ukrep na področju energije

V današnjem članku bomo pogledali kakšne so glede na Evropski zeleni dogovor možnosti investicij in sofinanciranja na področju energetike oziroma kateri že uvedeni ukrepi bodo izvajani tudi v prihodnje.

Po podatkih EU proizvodnja in poraba energije povzročata več kot 75 % emisij toplogrednih plinov v EU. Zato je ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev EU za leto 2030 in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050, da pride do razogljičenja energetskega sistema v EU. Posledično se Evropski zeleni dogovor osredotoča na tri ključna načela za prehod na čisto energijo, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti življenja. Prvo načelo je zagotavljanje varne in cenovno dostopne oskrbe EU z energijo. Sledi načelo razvoja popolnoma integriranega, medsebojno povezanega in digitaliziranega trga energije EU. Tretje načelo sloni na prioriteti energijske učinkovitosti, izboljšanju energetske učinkovitosti stavb in razvoju energetskega sektorja na način, da v veliki meri temelji na obnovljivih virih energije.

Glede na omenjena načela si je Evropska komisija kot glavne cilje postavila izgradnjo medsebojno povezanih energetskih sistemov in bolje povezanih omrežij za podporo obnovljivim virom energije; spodbujanje inovativnih tehnologij kot tudi sodobnejše infrastrukture; povečanje energijske učinkovitosti in zasnove izdelkov, ki so okoljsko sprejemljivejši; razogljičenje plinskega dela energetskega sektorja in spodbujanje povezovanja energetskega sistema; krepitev moči oziroma vloge posameznika kot potrošnika, kot tudi pomoč državam EU pri obravnavanju energetske revščine; spodbujanje energetskih standardov in tehnologij EU na svetovni ravni ter razvoj energije iz vetrnih elektrarn na morju.

Ukrepi na področju energije so izdelava strategije za povezovanje energetskega sistema, strategija za vodik, strategija za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju, energetske prenove, strategija za metan in vseevropska energetska omrežja.

Med tem ko strategija za povezovanje energetskega sistema, obnovljivi viri na morju in vzpostavitev vseevropskih omrežij ciljajo bolj na državne sisteme in velika podjetja, saj omogočajo integracijo različnih sektorjev, optimizacijo energetskega sistema kot celote ter povezovanje energetske infrastrukture držav EU, pa po drugi strani nekateri ukrepi omogočajo, da se tudi manjše družbe, zasebni vlagatelji ali celo družine in posamezniki udeležijo izvajanja Evropskega zelenega dogovora z lastnimi investicijami ter vlogami za nepovratna sredstva.

Ukrep prenove stavb

V Sloveniji je najbolj znan in že vpeljan seveda ukrep prenove stavb. Prenovljene in trajnostne stavbe v EU pomagajo pri razogljičevanju in čistemu energetskemu sistemu, saj so stavbe eden največjih virov porabe energije v Evropi. Stavbe povzročajo več kot tretjino emisij v EU, saj trenutno približno 75% stavb v EU ni energetsko učinkovitih. Žal trenutno letno opravi energetsko učinkovito obnovo le 1 odstotek stavb v EU, zato so učinkoviti ukrepi ključnega pomena za to, da bo Evropa do leta 2050 zmanjša neto emisije na nulto stopnjo.

Prenova javnih kot tudi zasebnih stavb je bistven ukrep, ki je bil v Evropskem zelenem dogovoru izpostavljen kot ključna pobuda za spodbujanje energetske učinkovitosti in doseganje ciljev dogovora.

Glede na delovno intenzivno naravo gradbenega sektorja, v katerem pretežno dela opravljajo lokalna podjetja, lahko obnova stavb igra tudi ključno vlogo pri evropskem gospodarskem okrevanju po pandemiji COVID-19. Da bi pospešil sanacijo namerava Evropska Komisija še naprej podpirati prenovo stavb v EU. To je dobra novica za tistega, ki išče kredit oziroma rabi kredit za prenovo stavb. Glede na načrt Komisije o nadaljnjem podpiranju tega ukrepa, zasebniki tako še naprej lahko računajo na subvencije ali dolgoročne kredite EKO Sklada (minimalno 1.500 EUR in do 20 let), kot mehanizma za znižanje stroškov okoljskih naložb.

Evropska komisija je leta 2020 objavila novo strategijo za spodbujanje prenove z željo, da bi nadaljevala dvojno ambicijo in sicer tako glede energetskih dobičkov kot tudi gospodarske rasti. Cilj te strategije je podvojiti letne stopnje energetske prenove v naslednjih 10 letih. Subvencije in krediti, ki jih skozi mehanizme ukrepa nudijo nacionalni skladi predstavljajo finančne vire za investitorje, hkrati pa tudi financiranje poslovanja izvajalcev ter posledično postopno večanje obratnega kapitala za gradbena podjetja. Poleg zmanjšanja emisij bodo namreč po predvidevanjih EU prenove izboljšale kakovost življenja ljudi, ki živijo v stavbah in jih uporabljajo ter bodo hkrati ustvarila številna dodatna zelena delovna mesta v gradbenem sektorju. Strategijo najdemo na povezavi:

Strategija za vodik

Trenutno v Evropi vodik predstavlja manj kot 2 odstotka sedanje porabe energije in v večjem delu uporablja za proizvodnjo kemičnih izdelkov, kot so plastika in gnojila. 96 odstotkov vodika se proizvede iz zemeljskega plina, kar povzroča dodatne izpuste in znatne količine emisij CO2. Vendar to ni nujno edini način.

Vodik lahko namreč pridobimo tudi iz obnovljivih virov energije. Strokovnjaki napovedujejo, da bo tako imenovani zeleni ali obnovljiv vodik imel ključno vlogo pri razogljičenju energetsko intenzivnih industrijskih panog in prometnega sektorja, kjer druge alternative morda niso izvedljive ali pa so dražje.

Zeleni vodik lahko dobimo z elektrolizo z uporabo obnovljive električne energije za razdelitev vode na vodik in kisik. Obnovljivi vodik se lahko nato uporabi za nadomestitev vodika na fosilni osnovi za industrijske procese. Uporablja se lahko tudi v prometnem sektorju, zlasti v tovornjakih za velike in dolge razdalje, avtobusih, ladjah in letalih.

Prav tako je zeleni vodik združljiv z elektroenergetskim sektorjem, v katerem vedno bolj prevladuje proizvodnja energije iz obnovljivih virov. Zelen vodik zagotavlja dolgoročno in obsežno shranjevanje ter dodaja prožnost energetskemu sistemu. Prav tako lahko pomaga uravnotežiti ponudbo in povpraševanje po električni energiji v izoliranih ali samostojnih regijah EU ali za posebne in lokalne namene, koncentrirane v mestu ali drugem samostojnem območju.

Leta 2020 je Komisija sprejela novo posebno strategijo o vodiku v Evropi, ki združuje različna področja delovanja in sicer od raziskav ter inovacij, pa prek proizvodnje in infrastrukture. Strategija preučuje, kako lahko pridobivanje in uporaba zelenega oziroma obnovljivega vodika pripomore k razogličenju gospodarstva EU in to na stroškovno učinkovit način, v skladu z Evropskim zelenim dogovorom, pri tem pa hkrati služi kot ukrep k oživitvi gospodarstva po COVID-19. Strategijo najdemo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52020DC0301

Strategija za metan

Po ogljikovem dioksidu je prav metan drugi najpomembnejši povzročitelj toplogrednih plinov k ustvarjajo podnebne spremembe. V časovnem obdobju 100 let ima metan kar 28-krat večji potencial globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. Posledično so emisije metana zelo pomembne za podnebne cilje do leta 2050. Poleg tega je metan prispeva k nastanku ozona, ki sam povzroča resne zdravstvene težave.

Približno ena tretjina svetovnih antropogenih emisij metana prihaja iz energetskega sektorja. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da je 45 odstotkov teh emisij mogoče ublažiti brez neto stroškov, saj je metan kot zemeljski plin prodajni izdelek.

V okviru strategije EU za metan, sprejete oktobra 2020, je Evropska komisija razvila zakonodajni predlog za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju. Zakonodaja vključuje zavezujoča pravila o spremljanju, poročanju, preverjanju, odkrivanju in popravljanju uhajanj v energetskem sektorju ter upošteva pravila o rutinskem odzračevanju in sežiganju. Javna obravnava je že bila izvedena, zakonodaja pa naj bi bil prispevala k doseganju ambicioznega podnebnega cilja EU za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pravila za preprečevanje uhajanja metana so dosegljiva na povezavi:

Zmanjšanje emisij metana je ena od prioritet Evropskega zelenega dogovora. Strategija EU za metan COM (2020) 663, je bila objavljena oktobra 2020, njen cilj pa je zajeziti temperaturne poti do leta 2050, izboljšati kakovost zraka in okrepiti vodilno vlogo EU v boju proti podnebnim spremembam. Strategija pri tem vzpodbuja medsektorski pristop, ki bo ciljno usmerjen na vseh področjih, hkrati pa bo uporabil sinergije med sektorji, na primer s proizvodnjo biometana.

Evropska komisija je prav tako podprla ustanovitev Mednarodnega observatorija za emisije metana skupaj z UNEP, CCAC in Mednarodno agencijo za energijo. Opazovalnica bo zbirala in preverjala podatke o emisijah metana, s ciljem mednarodni skupnosti omogočiti boljše razumevanje globalnih emisij in usmerjati ukrepe za zmanjševanje emisij.