Krediti in posojila za podjetja, ki ne dobijo kredita na banki
PON-PET: 9.00-17.00
070 304 304
Domov | Novice | FINANCIRANJE IN KREDITIRANJE OZ. POSOJA DENARJA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE. PNC NALOŽBE D.O.O., K.D. POSOJILA IN DENAR ZA PODJETJA

FINANCIRANJE IN KREDITIRANJE OZ. POSOJA DENARJA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE. PNC NALOŽBE D.O.O., K.D. POSOJILA IN DENAR ZA PODJETJA

18.01.2016

Ali iščete vire financiranja za investicije? Ali želite ugodne kredite? Ali potrebujete garancije in zavarovanja za svoje kredite? Ali imate mogoče ekološke investicije in iščete dodatna finančna sredstva?

»Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja«,

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. kot piše v nadaljevanju, nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila, kredite, denar) za podjetja, ki imajo dobro poslovanje in zavarovanje, vendar ne dobijo na banki kredita oziroma posojila.

V kolikor imate likvidnostne težave pri poslovanju predlagam, da se slišimo in skušamo skupaj najti optimalno rešitev za vaše podjetje.

• Ali prejemate zavrnitve na banki in ne dobite kredita oz. posojila?
• Potrebujete finančna sredstva za obratni kapital za rast in razvoj podjetja?
• Ste dobili blokado računa in ne morete normalno poslovati naprej oziroma nakupiti materiala?
• Imate dobro poslovanje, zavarovanje, redne prilive itd., ampak vam primanjkuje likvidnih sredstev?
• Bi povečali poslovanje, ampak potrebujete nova finančna sredstva?

Podjetniški Naložbeni Center (PNC Naložbe d.o.o., k.d. ) nudi t. i. sekundarne finančne vire (posojila oz. kredite) za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki imajo dobro poslovanje ter zavarovanje, vendar kljub temu ne dobijo na banki kredita. Financira se rast in razvoj predvsem mikro ter malih slovenskih podjetij, v skladu s spodaj zapisanimi ključnimi smernicami oz. postavkami, ki na trgu že nekaj let poslujejo in ustvarjajo promet.

Podjetje deluje v skladu s tržnimi regulativami, kar pomeni, da se vrednost/cena finančnih virov oblikuje predvsem po zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu. V nobenem primeru pa podjetje ne predstavlja primarnih finančnih virov oz. banke. Za pridobitev bančnega posojila, limita ali hipotekarnega kredita se je potrebno obrniti na banko.

PNC Naložbe d.o.o., k.d. nudi sekundarne finančne vire, predvsem za:
• financiranje obratnega kapitala,
• nabavo materiala,
• izboljšanje likvidnosti podjetja,
• financiranje investicij v osnovna sredstva,
• financiranje nakupa drugih premičnin oz. strojev/naprav,
• poplačilo dolgov ali blokad,
• poplačilo DDV-ja,
• poplačilo dobaviteljev,
• širitev na trgu,
• itd.

Podjetje PNC Naložbe d.o.o., k.d. deluje v skladu s petimi preprostimi investicijskimi postavkami, katere so se v preteklih letih izkazale za dobre, predvsem iz vidika, da podjetju pomagamo priti od »točke A«, ko ni kreditno sposobno, do »točke B«, da postane ponovno kreditno sposobno in se ga pri tem ne izčrpava po nepotrebnem, temveč da podjetje ustvarja presežek v poslovanju. Finančni viri podjetja se lahko prav tako koristijo za sprotno tekoče in nemoteno poslovanje podjetja.

Podjetje PNC Naložbe deluje v skladu z naslednjimi petimi postavkami:
1. Ročnost investiranja: od 1 do max. 3 leta (cena posojila je oblikovana na 1 leto, tudi če se posojilo vrne prej).
2. Višina investicije: od 1.000 do 30.000 EUR.
3. Sposobnost izkazovanja prometa in rednih mesečnih prilivov (ali porok).
4. Predlog ustreznega zavarovanja: nepremičnina ali premičnina (stroji, vozila ali druga oprema podjetja).
5. Donosnost: odvisna od bonitete podjetja, tveganosti posameznega projekta, kvalitete zavarovanja, panoge podjetja itd.
Za več informacij me lahko kontaktirate na spodaj zapisane kontaktne podatke.

——————————————————————————————–
Kontaktni podatki
Podjetniški naložbeni center – PNC Naložbe d.o.o., k.d.
»Moč upravljanja prihodnosti«

Podjetniški naložbeni center – Sekundarni finančni viri za pravne osebe
in samostojne podjetnike

Za vas smo na voljo vsak delovnik med 9 in 17 uro.

PNC Naložbe d.o.o., k.d., Lackova cesta 76, 2000 Maribor
W: www.pnc.si, E: info@pnc.si, G: 070 304 304
——————————————————————————————–

POSOJA DENARJA PRAVNIM OSEBAM, PODJETJEM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM. PNC NALOŽBE d.o.o., k.d. finančni viri za podjetja, krediti za podjetja in denar za podjetja

POSOJA DENARJA PRAVNIM OSEBAM, PODJETJEM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM. PNC NALOŽBE d.o.o., k.d. finančni viri za podjetja, krediti za podjetja in denar za podjetja

Zunanji viri financiranja podjetja s poudarkom na bančnih kreditih

Finančni dan – Viri financiranja za mala in srednja velika podjetja

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), v okviru projekta Enterprise Europe Network vas vabi na finančni dan z naslovom – »Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja«, ki bo potekal v četrtek, 8. maja 2014, ob 10.00 uri v poslovni stavbi Gospodarskega razstavišča (dvorana Urška 1 / 2. nadstropje), Dunajska cesta 18, v Ljubljani.

Za ogled celotnega članka klikni na VEČ
Slovenj Gradec, 09.04.2014 … m.š.

Namen dogodka je predstavitev virov financiranja za mala in srednje velika podjetja in možnosti pridobivanja ugodnih kreditov, garancij in zavarovanj za investicije. Na dogodku bodo prisotni najpomembnejši financerji iz Slovenije (Slovenski podjetniški sklad, Eko sklad, Slovenski regionalni sklad, SID Banka, itd.), kjer vam bodo predstavili finančne spodbude za podjetniške projekte.

Dogodek je namenjen malim in srednjim podjetjem, samostojnim podjetnikom, obrtnikom, ki iščejo vire financiranja za materialne investicije (npr. nakup opreme, posodobitev proizvodnih kapacitete obnovo, nakup prostorov, ipd),  nematerialnih investicij(npr prenos tehnologije v obliki patentiranih pravic, licenc, ne-patentiranega  znanja…) in obratna sredstva (nakup blaga, materiala, promocije, ipd).

Predstavniki financerjev iz Slovenije bodo na voljo tudi za individualno svetovanje za konkretno financiranje podjetniških projektov.

Udeležba na dogodku je brezplačna.

Prijave: sSvojo prisotnost potrdite do 6. maja 2014 na e-prijavnici. Število mest je omejeno.

Seminar je ena izmed akcij v okviru projekta Enterprise Europe Network, ki je največja podjetniška podporna mreža v Evropi za podporo podjetništva.

MALA IN SREDNJA PODJETJA TER ŠIRITEV – SKUPNI IZZIV DEKLARACIJA ZDRUŽENJ MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ DRŽAV SREDNJE IN VZHODNE EVROPE Uvod Pred več kot 10 leti se je v državah srednje in vzhodne Evrope pričel proces transformacije in v tem obdobju so gospodarstva teh držav doživela velike spremembe. Velika državna podjetja so prešl v državno last in na tisoče delavcev je izgubilo delo. Izgubo teh delovnih mest bi bilo mogoče kompenzirati samo s pospešenim ustanavljanjem malih in srednjih podjetij. Proces transformacije je zlasti prizadel Bolgarijo, Romunijo, Slovaško in Češko, saj te države, vse do začetka izvajanja gospodarskih reform, niso poznale privatnega podjetništva. Ta opazni napredek pa nas ne bi smel zapeljati do te mere, da bi spregledali velikanske probleme, s katerimi se spopadajo ta novoustanovljena podjetja v praktično vseh srednje- in vzhodnoevropskih državah. Medtem, ko so inozemski investitorji pogosto deležni začetne oprostitve davkov in državna podjetja prejemajo subvencije, pa se morajo domača novoustanovljena podjetja spopadati s celo vrsto težav: težak dostop do virov finančnih sredstev, pomanjkanje ustreznih kadrov, neustrezna pomoč državnih organov, zapleteni in dolgotrajni birokratski postopki in neprestano spreminjanje zakonodaje. S postopnim sprejemanjem evropskega pravnega reda se bo tempo spreminjanja zakonodaje še povečal. Usklajevanje domače zakonodaje z regulativo Evropske unije bo terjalo velike investicije na področjih, kot je varstvo okolja, socialna zaščita in varnost pri delu. Težava pri tem pa je, da večini malih in srednjih podjetij kronično primanjkuje kapitala. Spočetka so države upale, da bo Evropska unija v okviru predpristopne strategije podprla proces tranzicije s svojimi finančnimi sredstvi. V praksi pa se pogosto dogaja, da se denar Evropske unije namenja za velike prestižne projekte, upravo, ali pa za postavitev dodatnih informacijskih mrež, ne da bi pri tem izkoristili obstoječe organizacije malih in srednjih podjetij. Združenja malih in srednjih podjetij iz držav srednje in vzhodne Evrope se dobro zavedajo, da vseh problemov ni mogoče rešiti naenkrat. Poleg tega pa proračuni ne omogočajo obsežnejše finančne pomoči. Po drugi strani pa se morajo tudi nosilci političnih odločitev zavedati možnosti, da bodo v naslednjih nekaj letih številna mala in srednja podjetja propadla. Med številnimi problemi, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja, želijo združenja iz srednje in vzhodne Evrope izpostaviti tri področja, katerim je treba v prihodnjem razvoju malih in srednjih podjetij posvetiti največjo pozornost, ne da bi pri tem pomembneje obremenili državne proračune. 1 Dostop do finančnih virov Položaj se sicer od države do države razlikuje, vendar pa obstajajo tudi nekatere skupne značilnosti. ƒ Mala in srednja podjetja ne poznajo vseh finančnih instrumentov, ki so jim na voljo (factoring, leasing, krediti dobaviteljev, rizični kapital, »poslovni angeli« itd.), predvsem zaradi neustreznega svetovanja in informiranja. ƒ Večina finančnih instrumentov, ki jih najdemo na trgu, ni prilagojena specifičnim potrebam malih in srednjih podjetij. ƒ Mala in srednja podjetja (predvsem prva) se morajo pogosto opreti na lastna finančna sredstva (družina), ker težko dobijo bančna posojila. Razlogi: 1) banke zahtevajo, da podjetje v daljšem obdobju dosega pozitivne poslovne rezultate; 2) izredno visoka jamstva (Poljska: 200 %); 3) visoke obrestne mere (Poljska: velika podjetja Wibor + 1 %, mala in srednja podjetja brez dobrih poslovnih dosežkov – v glavnem Wibor + do 5 %; Madžarska: za mala in srednja podjetja velja obrestna mera 7 – 7,5 % nad osnovno obrestno mero); 4) težave pri pridobivanju dolgoročnih posojil. ƒ Nekatere države ne subvencionirajo obrestnih mer za posojila, ki jih najemajo mala in srednja podjetja. Na ta način ostaja cena posojila za ta podjetja visoka. ƒ Viri financiranja (privatni in državni), s katerimi bi podprli ustanavljanje novih podjetij, ne delujejo. ƒ Nekatere države imajo vzajemne garancijske sheme, ki delujejo na regionalni in nacionalni ravni. Vendar pa je za te sheme karakteristično, da so pogosto podkapitalizirane in da ne vsebujejo mehanizmov, ki bi omogočali dodatne garancije. Garancijske sheme ponavadi ne morejo zadovoljiti vsega povpraševanja. Pri ustanavljanju in rasti malih in srednjih podjetij ima pomembno vlogo dostop do finančnih sredstev. Združenja malih in srednjih podjetij držav srednje in vzhodne Evrope zato pozivajo vlade svojih držav in Evropsko unijo, da sprejmejo naslednje ukrepe: Sheme kreditnih garancij – učinkovite in gospodarne Prvi in obenem tudi najpomembnejši ukrep je oblikovanje shem kreditnih garancij v vsaki od držav srednje in vzhodne Evrope. V zahodnoevropskih državah so se take sheme izkazale kot dobro sredstvo za zmanjševanje rizika na strani bank. Posledica uporabe takih shem so nižje 2 obrestne mere in manjša potrebna jamstva. Poleg tega pa skladi kreditnih garancij ne pomenijo večjih obremenitev za državne proračune. Take sheme morajo razpolagati z zadostnimi sredstvi, če želimo, da bodo lahko zadovoljile vse potrebe na trgu. Nujno je torej, da pri financiranju sodelujejo tako nacionalne vlade, banke in Evropska unija. V kasnejših fazah pa bi pri financiranju sodelovala tudi podjetja. Državna pomoč pri nekaterih kreditih in posojilih Če želijo mala in srednja podjetja tekmovati z večjimi podjetji, potrebujejo enake pogoje poslovanja. Dejstvo, da morajo za posojila plačevati precej višje obrestne mere, jih postavlja v neenakopraven konkurenčni položaj in zmanjšuje njihovo sposobnost financiranja investicij, ki so potrebne zaradi prilagajanja evropskemu pravnemu redu. V sodelovanju z Evropsko unijo bi morale države srednje in vzhodne Evrope ponuditi projekte, kot »Rast in okolje« in »Rast in zaposlenost«, ki bi bili usmerjeni k implementaciji evropskega pravnega reda. Da bi se izognili raznim deformacijam svobodne konkurence, bi morali državno pomoč omejiti zgolj na nekaj politično pomembnih in splošno dostopnih shem. Te ukrepe bi lahko dopolnili z davčnimi znižanji, in sicer tako, da bi odplačevanje posojil (vključno z obrestno mero) za investicije v zvezi z uresničevanjem evropskega pravnega reda odbili od davčne osnove. Državna pomoč pri ustanavljanju podjetij V procesu industrijskega prestrukturiranja in zaradi vse večjih potreb po inovacijski dejavnosti je ustanavljanje novih podjetij izrednega pomena. Vlade srednje- in vzhodnoevropskih držav bi morale biti zelo zainteresirane za ta proces. Predlagamo dva ukrepa: Mikro krediti To so majhna posojila, namenjena ustanavljanju mikro podjetij, še posebej na področju storitvenih dejavnosti. Izkušnje kažejo, da se tovrstnih posojil poslužujejo predvsem ženske, ki se odločajo za samostojno podjetniško dejavnost. »Semenski kapital« / inkubatorji Podjetja, ki delujejo v sektorju tako imenovane nove ekonomije in druga hitro rastoča podjetja, so mogoče zelo perspektivna kar zadeva prihodnje profite, vendar potrebujejo tudi velika finančna sredstva. Te potrebe lahko učinkovito zadovoljijo skladi semenskega kapitala in inkubatorji. Povsod tam, kjer je to mogoče, bi morali vključiti tudi zasebni kapital. 3 Vse večje poznavanje možnosti različnih finančnih instrumentov Program PHARE in vlade posameznih držav bi morale financirati programe usposabljanja, v katerih bi se izobraževali gospodarski svetovalci združenj malih in srednjih podjetij srednje in vzhodne Evrope. Ti svetovalci bi potem pomagali malim in srednjim podjetjem pri iskanju najustreznejšega vira denarnih sredstev. Sodelovanje v socialnem dialogu Razvijanje avtonomnega in dejavnega socialnega dialoga je predpogoj za oblikovanje socialnotržnega gospodarstva v državah kandidatkah. Socialni partnerji bodo imeli v procesu širitve Evropske unije pomembno vlogo, in sicer v skladu s svojimi obveznostmi in pristojnostmi. Znotraj socialnega dialoga bodo lahko aktivno prispevali pri opredeljevanju gospodarskih in socialnih reform, vključno z implementacijo evropskega pravnega reda, in sicer na način, ki bo ekonomsko učinkovit in družbeno sprejemljiv. Socialni dialog na področju zaposlovanja in socialne politike pa postaja tudi sestavina evropskega pravnega reda. Amsterdamska pogodba daje socialnim partnerjem v Evropski uniji pravico, da sklepajo sporazume, na podlagi katerih se lahko oblikuje tudi zakonodaja Evropske unije. Socialni partnerji na ta način postajajo aktivni udeleženci »socialne subsidiarnosti«. V domala vseh državah kandidatkah obstaja socialni dialog. Ta poteka bodisi kot tripartitna posvetovanja z vlado ali pa kot bilateralni socialni dialog med organizacijami delodajalcev in sindikati. V večini držav so neposredno ali posredno vključena tudi združenja malih in srednjih podjetij. Glede na to, da bodo vse planirane reforme močno prihadele mala in srednja podjetja, pozivajo združenja malih in srednjih podjetij vlade v svojih državah, da: – priznajo pomen močnih in neodvisnih združenj malih in srednjih podjetij pri izvajanju ekonomskih in družbenih reform; – zagotovijo, da bodo lahko mala in srednja podjetja neposredno in samostojno sodelovala v socialnem dialogu preko svojih nacionalnih združenj; v kolikor v neki državi obstaja več takih združenj, bi moralo v socialnem dialogu sodelovati najbolj reprezentativno(a) združenje(a); – podprejo pravilno artikulacijo in porazdelitev odgovornosti med različnimi nivoji ukrepanja (nacionalni, sektorski, teritorialni ali podjetniški); – okrepijo avtonomijo socialnih partnerjev in področje znotraj katerega lahko v popolnosti uresničujejo svoje pristojnosti. 4 Poklicno usposabljanje, strokovne kvalifikacije in inovativna dejavnost Če želi Evropa v naslednjih desetih letih postati področje z najbolj dinamičnim in konkurenčnim gospodarstvom, trajno gospodarsko rastjo, več in bolj kvalitetnimi delovnimi mesti, bo potrebno pred tem izpolniti nekatere predpogoje. Sodobna družba, ki temelji na znanju, mora spodbujati razvoj izobraževanja, usposabljanja in nastajanje novega znanja, ki izhaja iz raziskovalne dejavnosti. Ker sta izobraževanje in usposabljanje dejavnosti nacionalnega pomena, je potrebno oblikovati skupno strategijo, ki bo imela za cilj transparentnost nacionalnih sistemov in postaviti kriterije kvalitete, na podlagi katerih bi lahko vrednotili te nacionalne sisteme. V procesu reformiranja izobraževalnih sistemov bi morali sodelovati tudi predstavniki malih in srednjih podjetij. Predmet podjetništvo bi bilo potrebno uvesti že v osnovno šolo, poklicno usposabljanje pa bi morali organizirati tako v izobraževalnih centrih, kakor tudi v podjetjih. Nadaljnje usposabljanje in prekvalificiranje v večini primerov lahko organiziramo v malem podjetju. Priznati moramo, da se znanje oblikuje v podjetjih kot rezultat poklicnega usposabljanja, nadaljnjega usposabljanja in prekvalificiranja. Različne sisteme poklicnega usposabljanja na srednji stopnji, vključno z vajeništvom, je potrebno razvijati vzporedno z drugimi oblikami nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter mora imeti iste finančne vire. Izobraževanje in strokovna usposobljenost sta izredno pomembna za samo funkcioniranje trga delovne sile, tako znotraj Evropske unije, kakor tudi v državah srednje in vzhodne Evrope. Potrebujemo nov zagon na področju izobraževanja in strokovnega usposabljanja, ki bo omogočil nastanek novih in izboljšanje obstoječih znanj, s katerimi se bo mogoče spopasti z novimi gospodarskimi izzivi, ki usvarjajo iz dneva v dan nova delovna mesta. Evropska unija in države srednje in vzhodne Evrope se morajo spopadati z vse hujšo konkurenco iz drugih delov sveta. Podjetja in vlade držav pa morajo poiskati nove načine za dodatno izobraževanje zaposlenih in nezaposlenih. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi izobraževanju in usposabljanju mladine. Že sedaj bi bilo treba pričeti z izmenjavo vajencev in pripravnikov med državami srednje in vzhodne Evrope in državami članicami Evropske unije. Države kanidatke bi morali vključiti v vse obstoječe nacionalne programe izmenjave, kakor tudi v programe izmenjave, ki potekajo v Evropski uniji. Kot zelo uspešne so se pokazale tudi izmenjave med podjetji, pa bi jih zato kazalo razvijati še naprej. Za uveljavitev navzočnosti malih in srednjih podjetij v poklicnem usposabljanju, dvigu pomena usposabljanja na delovnem mestu in dokvalificiranja, razvijanja novega in izboljšanja obstoječega znanja, svetujemo vladam srednje- in vzhodnoevropskih držav, da: – zagotovijo sodelovanje organizacij malih in srednjih podjetij v procesu oblikovanja in reformiranja nacionalnih izobraževalnih sistemov; – priznajo nujnost, da mala in srednja podjetja sodelujejo pri izdelavi odločitev, alokaciji resursov in implementaciji poklicnega usposabljanja, vajeništva in usposabljanja na delovnem mestu; 5 – promovirajo in podprejo programe izmenjave za pripravnike, mentorje in podjetnike; – podprejo sisteme za evalvacijo neformalnega usposabljanja v malih in srednjih podjetjih; – zagotovijo, da bodo raziskovalni in razvojni programi imeli močan poudarek na fleksibilnih in majhnih raziskovalnih projektih, osredotočenih na oblikovanje regionalnih mrež raziskovalnih ustanov, univerz ter malih in srednjih podjetij. Varšava, 18. oktober 2001 6 Podpisniki Bolgarija Obrtna zbornica Bolgarije Češka Asociace Malych a Strednich Podnikatelu a Živnostniku (ASMEC) Estonija Mittetulundusühingu Eesti Väike-ja keskmisi Ettvotjaid Assotsiatsiooni Pohikiri (EVEA) Madžarska Ipartestuletek Orszagos Szovetsege (IPOSZ) Latvija Latvijah Amatniecibas kamera (LAK) Litva Lietuvos verslo darbdaviu konfederacija (LVDK) Poljska Zwiazek Rzemioska Polskiego (ZRP) Romunija Consiliul National al Interprinderilor Private Mici si Mijlocii din Romania (CNIPMMR) Slovaška Slovensky Zivnostensky Zvaz (SZZ) Slovenija Obrtna zbornica Slovenije (OZS) 7

Kreditni vprašalnik


Podjetniški naložbeni center
nudi sekundarne podjetniške finančne vire, ki so namenjeni predvsem mikro in malim slovenskim podjetjem, ki imajo dobro poslovanje, redne mesečne prilive in ustrezno zavarovanje ter v nekem trenutku ne dobijo kredita na banki.

Preverite možnost pridobitve kredita oz. posojila z izpolnitvijo kreditnega vprašalnika.