Simptomi neustreznega financiranja podjetij

Podjetje se neustrezno financira v naslednjih primerih:

• Podjetje je izrazito prezadolženo – delež kapitala znaša manj kot 30% sredstev.
• Obveznosti do dobaviteljev plačuje z zamudo.
• Celotno poslovanje podjetja financira z lastniškim kapitalom.
• Terjatve do kupcev in zaloge financira z dolgoročnimi krediti.
• Nakup osnovnih sredstev financira s kratkoročnimi krediti.
• Podjetje ima izrazito veliko premoženja v terjatvah do kupcev. Svojim kupcem omogoča dolgoročno financiranje.
• Podjetje si denar izposoja na sivem trgu.
• Finančna razmerja med podjetjem in lastnikompodjetja so neurejena.
• Podjetje se uporablja tudi za varčevanje – nakup nepremičnin, delnic in drugega naložbenega premoženja. Je to premoženje financirano z bančnimi krediti?
• Podjetje želi poslovati s tujino a “nima denarja”.

Najpomembnejše oblike financiranja

V nadaljevanju bomo ponazorili tri najpomembnejše oblike financiranja:

Dolžniško financiranje

* n/u – novoustanovljena podjetja

Obveznosti do dobaviteljev

Plačilo obveznosti z zamikom je v Sloveniji zelo razširjena praksa, ki je včasih vezana tudi na plačilno nedisciplino. Dobavitelji kupca kreditirajo z nesorazmerno dolgimi plačilnimi roki, pri čemer se pojavljata dva poslovna modela:

• plačilo se odloži za v naprej dogovorjeno obdobje, na primer 120 dni;
• kupec ima pri prodajalcu vrednostno določen limit, na primer 30.000 €, znotraj katerega lahko opravlja dobave; za slednji aranžma se pogosto uporablja izraz trgovski kredit.

Podjetja takoj po ustanovitvi običajno nimajo možnosti financiranja s strani dobaviteljev, vsekakor pa si kmalu vzpostavijo takšne aranžmaje.

Krediti pri bankah

Bančni krediti so za mala in srednja podjetja drugi najbolj dosegljiv vir financiranja (za lastniškim kapitalom). Tudi novoustanovljena podjetja začno hitro posegati po bančnih kreditih, v kolikor je podjetnik za kredite pripravljen jamčiti z osebnim premoženjem.

Banke pri financiranju mikro, malih in srednjih podjetij vedno zahtevajo (1.) zavarovanje z rezervo – predmet zavarovanja mora v določenem deležu presegati vrednost posojila ter (2.) osebno poroštvo lastnika ali poslovodje. Večje kot je podjetje, manj se banka zanaša na osebno poroštvo in osebno premoženje lastnikov. Pri srednje velikih podjetjih so osebna poroštva za bančne aranžmaje redka, pri velikih podjetji pa se jih praktično ne uporablja več.

Dostopnost bančnih kreditov za mikro in mala podjetja je po vseh razvitih državah obravnavana kot temeljna dobrina, enako kot na primer brezplačno šolstvo, pitna voda ali varnost na cestah, predvsem zaradi dejstva, da so v zadnjih desetletjih mikro podjetjanajpomembnejši generator delovnih mest.

Leasing

Leasing je široko dostopna oblika financiranja, ki se uporablja predvsem pri manjših in srednjih podjetjih. Leasing se uporablja za financiranje trajnih dobrin (vozila, nepremičnine, stroji in oprema), ki ne smejo biti izrazito specializirani, saj mora imeti leasing hiša možnost odprodaje predmeta leasinga drugemu kupcu, če prvi zaide v težave.

Factoring

Factoring je prodaja nezapadlih terjatev podjetja finančni inštituciji. Factoring je v bistvu nekakšna modificirana oblika kredita. Obrestna mera je izražena implicitno, kot diskont na vrednost terjatve in je praviloma višja kot pri običajnem kreditu. Potrebno se je zavedati, da prodajalec s factoring instrumentom posredno zadolžuje kupca, zato kupec občasno sabotira napore prodajalca, da bi uveljavil aranžma facoringa.

Vedno bolj pogosto se uporablja tudi factoring terjatev znotraj EU.

Vrednostni papirji

Vrednosti papirji – tako lastniški kot tudi dolžniški, so namenjeni večjim podjetjem v bolj zrelih stopnjah razvoja.

V povprečju se 60% premoženja podjetja financira z dolžniškimi instrumenti. Najpomembnejša dolžniška instrumenta sta bančni kredit ter financiranje podjetja z obveznostmi do dobaviteljev.

Navedena dolžniška instrumenta sta za podjetje poceni vir denarja. Factoring, leasing in drugi izvedeni dolžniški instrumenti so praviloma dražji.

Dolžniški instrumenti so dostopni podjetjem vseh velikosti.

Lastniško financiranje

*n/u – novoustanovljena podjetja

Začetni kapital podjetja

Podjetje ne more obstajati brez prihrankov, ki jih vanj vložijo njegovi lastniki. Podjetje mora imeti lastniški kapital že od vsega začetka, in sicer v višini najmanj zagonskih stroškov podjetja, ki so predvsem (1.) začetna osnovna sredstva podjetja in (2.) stroški poslovanja podjetja (dokler se poslovanje ne začne pokrivati s prihodki podjetja). Lastniški kapital je lahko naložen tudi v nedenarni obliki, na primer kot zemljišče, zgradba ali oprema.

Z večanjem obsega poslovanja podjetje potrebuje dodaten lastniški kapital. Tega največkrat prispevajo obstoječi lastniki v obliki dobička, ki se ohrani v podjetju, namesto da bi se izplačal lastnikom.

Zadržani dobički so daleč najbolj pogosta oblika financiranja podjetij.

Vplačani kapital podjetnika skupaj z zadržanimi dobički je edina resna lastniška opcija financiranja podjetja v Sloveniji.

“Običajnim” podjetjem, ki predstavljajo 95% vseh obstoječih podjetij oziroma 99% mikro in malih podjetij so drugi lastniški viri težko dostopni ali nedostopni.

V poglavju Ostale oblike lastniškega financiranja so predvsem zaradi doslednosti naštete tudi druge alternative lastniškega financiranja.

Druge oblike financiranja

* n/u – novoustanovljena podjetja

Lastnik

Mala podjetja ter podjetja v zgodnejših fazah razvoja težko poslujejo brez pomoči ustanovitelja. Ustanovitelj podjetju pomaga z različnimi denarnim in nedenarnimi instrumenti: posojila v denarju, stvarna posojila, uporaba zasebnega premoženja za opravljanje dejavnosti, osebna poroštva za obveznosti podjetna, neplačano delo…

Družina, prijatelji, naivneži

Tudi ožji krog oseb okrog podjetnika pomembno vpliva na razvoj malih podjetij. V kontinentalnem delu Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, obstaja močna tradicija družinskih podjetij. Več rok, več glav ali več denarnic hitreje in učinkoviteje rešuje izzive, ki jih prinaša posel.

Družina se v podjetje vključuje z najrazličnejšimi formalnimi in neformalnimi instrumenti, kot na primer posojila, posojila z udeležbo na dobičku, (so)financiranje posameznih projektov, vložek v podjetje v delu ali storitvah. Pričakovati je, da se bo pomen družinskih relacij v podjetju v prihodnosti še povečeval.

Notranji viri podjetja

Večina podjetij tekom let pridobi notranje vire financiranja, kot so zadržani dobički, presežek denarnega toka zaradi amortizacije, izboljšanje obračanja sredstev (zaloge, terjatve…), davčne olajšave, rezerve (dokler jih dejansko ne potrošimo za njihov prvotni namen) in podobno.

Sredstva, donacije, garancije RS in EU

Praktično vse države na svetu imajo politično-gospodarske programe, ki jih želijo uresničiti preko podjetniškega sektorja. Če država želi (na primer) odpirati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo mora podjetjem olajšati nakup visoko-tehnološke mehanizacije, so-financirati razvoj novih tehnologij, vzpodbujati usposabljanje in migracijo visoko-kvalificiranih kadrov ipd. Tovrstni programi obstajajo “od nekdaj” in bodo obstajali tudi v prihodnje.

V letu 2007-2013 je Slovenija pridobila pravico do koriščenja sredstev iz proračuna EU v višini 4,2 mia €, zato so se državni in evropski programi močno razvili. Nekoliko manjši paket pomoči se pričakuje tudi v obdobju 2014-2020.

Druge oblike financiranja imajo zelo pomembno vlogo pri večini podjetij. Podjetja tekom let naberejo določene rezerve, ki jih ne znajo ali nočejo izkoristiti (na primer: lastnik je na premoženje čustveno navezan).

Smiselno je da podjetja koristijo državno pomoč, ki jo nudi Republika Slovenija ter Evropska Unija.