Iskanje primernih načinov financiranja in hitrega dostopa do sredstev je del vsakdana številnih podjetij. V preteklih letih, še posebej v obdobju največjega kreditnega krča, se je obseg kreditiranja močno zmanjšal in prav zato je moral marsikdo v poslu začeti razmišljati o drugačnih načinih financiranja obratnega kapitala. Še posebej srednje velika in velika podjetja so imela več težav pri financiranju svojega poslovnega vsakdanjika.
Nekatera so se pri tem znala prilagoditi, vsekakor pa to ni bilo pravilo. Danes, ko hiter pogled na gospodarske kazalnike kaže, da smo v obdobju zmerne gospodarske rasti, se v marsikaterem podjetju še vedno ne zavedajo vseh možnosti pridobivanja sredstev.
Med tiste oblike financiranja, katerih potencial še ni dovolj izkoriščen, sodi tudi prodaja terjatev.
Za to obliko financiranja se veliko podjetij odloči, šele ko uporabijo vse druge opcije financiranja obratnega kapitala, saj možnosti ne poznajo dovolj. Nekateri zmotno menijo, da bo prodaja terjatev negativno vplivala na poslovni odnos z njihovim kupcem, pogosto pa se pojavlja tudi mnenje, da je za prodajalca terjatev storitev predraga. To ne drži.
Za koga pride v poštev?
Odkup terjatev pri banki je lahko primeren za vsako podjetje. V številnih podjetjih, v katerih so se sprva branili tovrstne storitve, so kasneje v praksi ugotovili, da bančni odkup njihovih terjatev do partnerja prinaša veliko ugodnosti in ga danes uporabljajo kot dolgoročno rešitev za financiranje obratnih sredstev.
Veliko je primerov, ko se podjetja odločijo za prodajo terjatev zaradi:
- povečanega prometa zaradi sezonske rasti poslovanja,
- povečanja potrebe po sredstvih zaradi izplačil plač,
- optimizacije bilance na presečne datume.
Ena največjih prednosti je sprostitev kreditnega potenciala za morebitne nove investicije, saj prodaja terjatev za podjetje ne povečuje kreditne izpostavljenosti pri banki.
Gre za instrument, s katerim spodbujamo vzdržno gospodarsko rast in prilagodljivost, potrebno za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje podjetja. Odkup terjatev je trend.
Prodaja terjatev je priljubljena v vseh panogah, vendar potencial še ni popolnoma izkoriščen. Dobaviteljevi stroški so pri tem lahko tudi nižji od kratkoročnega kredita, ki bi ga najel pri banki (še posebej, če ima njegov kupec pri banki boljšo boniteto od njega), za kupca pa tak dogovor ne predstavlja dodatnega stroška, ponuja pa kar nekaj prednosti.
Financiranje verige dobaviteljev
Vedno več velikih podjetij skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi imel njihov dobavitelj težave s financiranjem svojega poslovanja. Ob zamudi z dobavami ali pa celo pri popolnem zastoju bi lahko posledično zastala ali se ustavila tudi produkcija podjetja s takim dobaviteljem. Tak scenarij lahko prepreči s tem, da dobavitelju omogoči financiranje na osnovi njegovih terjatev. V tujini je tovrstni produkt znan pod imenom “Supply Chain Finance”, pri nas pa mu pravimo tudi financiranje dobaviteljev oz. financiranje verige dobaviteljev.
Kako poteka postopek?
Banka omogoča dobaviteljem financiranje na podlagi računov, ki jih ti izdajajo svojim kupcem. Dobavitelj proda blago ali opravi storitev za kupca in izda račun. Tega potem posreduje banki v odkup pod vnaprej znanimi pogoji. Ko tudi kupec potrdi račun oz. prizna svojo obveznost, izplača banka dobavitelju znesek s fakture, zmanjšan za diskont, nadomestilo za odkup in DDV.
Kupec se s potrditvijo odkupa terjatev strinja, da so terjatve nesporne in da bo na dan valute plačal vrednost fakture, torej svojo celotno obveznost, na račun banke, ki je odkupila terjatve. Odkup terjatev za kupca ne pomeni nobenega dodatnega stroška.
Ključna vprašanja kupca pred odločitvijo
Pred odločitvijo za financiranje dobaviteljev se pri kupcu ponavadi pojavi kar nekaj vprašanj. Zakaj bi kupec dobaviteljem omogočil tovrstno financiranje? Prednosti je več. Utrdi se poslovni odnos z dobaviteljem in zmanjša se tveganje, da bi bile ogrožene dobave zaradi morebitnih likvidnostnih težav dobavitelja. Kupcu prinaša financiranje dobaviteljev še dodatne prednosti. Po dogovoru z dobaviteljem se lahko namreč njegovi plačilni roki podaljšajo brez tveganja, da bi daljši plačilni rok pomenil dodatne likvidnostne težave dobavitelja, saj ta prejme plačilo za izstavljen račun takoj po izdaji.
Odkup terjatev za kupca ne pomeni nobenega dodatnega stroška.
Drugo vprašanje je, kako se sploh dogovarjati. Koristno je, če kupec pred npr. letnim razgovorom z dobaviteljem vključi v dogovore banko, ta pa pripravi ponudbo za financiranje dobaviteljev. Ponudbo lahko kupec predstavi svojim dobaviteljem. Ko dobavitelj sprejme pogoje, se ta začne neposredno dogovarjati z banko, kupec pa je vključen zgolj v fazi, ko mora potrditi fakture oz. svojo obveznost.
Še eno ključno vprašanje se nanaša na računovodsko obravnavanje financiranja dobaviteljev. Za kupca je najpomembneje, da financiranje dobaviteljev zanj ne pomeni dodatnega zadolževanja.
Za financiranje po shemi financiranje dobaviteljev imajo potencial predvsem panoge oziroma kupci, ki imajo obsežno dobavno verigo. Predvsem gre za večja podjetja z visoko bonitetno oceno.
Prednosti za dobavitelja
Kaj pa pogled z dobaviteljeve strani? Kje so prednosti zanj in zakaj bi prodajal terjatve do kupca z dobro boniteto?
Vsekakor je največja prednost za dobavitelja cena: na osnovi svojih terjatev do kupca z odlično boniteto se lahko ob ustreznem dogovoru financira po ugodnejših pogojih, kot bi jih dobil, če bi se sam odločal za morebitno drugo financiranje pri svoji banki (npr. če bi se dogovoril za kredit v času, ko bi čakal na plačilo terjatev).
Drugič, ni regresne zaveze. Dobavitelj prejme sredstva takoj po opravljeni dobavi blaga ali po opravljeni storitvi. Terjatve banka odkupi brez regresa do dobavitelja, posledično pa si ta s prodajo terjatev izboljša strukturo bilance stanja. Posledično pomeni to tudi morebitno boljšo bonitetno oceno pri banki in ugodnejše financiranje za prihodnje investicije.
Seveda pa ne obstaja obveza prodaje vseh terjatev. Če dobavitelj v določenem trenutku ne potrebuje sredstev, takrat terjatev do svojega kupca pač ne proda.
Po svetu je financiranje dobaviteljev že pogosto uporabljen način. V Sloveniji je povpraševanja za zdaj manj, vendar pa pričakujemo, da ga bo uporabljalo kot način financiranja obratnega kapitala za dobavitelje vse več podjetij.