Poiščite najbližje vire financiranja
Poleg vaših lastnih financ, s katerimi imate namen ustanoviti podjetje, poskusite za začetek s svojo idejo prepričati tudi družino, prijatelje, znance … Tudi oni lahko pomagajo s posojili pri vlaganju sredstev v vašo idejo. Tovrstnemu financiranju strokovnjaki pravijo financiranje s strani 4F (Founders, Family, Friends, Fools).
Subvencija za samozaposlitev
… od začetka leta 2014 ni več. Nadomestil jih je program Podjetno v svet podjetništva, ki je namenjen mladim do 35. leta, razpise pa objavljajo posamične regionalne razvojne agencije. Na voljo so vam tudi nepovratne subvencije, med katerimi je po mnenju Blaža Kosa, podjetniškega svetovalca, najbolj primerna P2A Subvencije za zagon inovativnih podjetij, ki jo razpiše Slovenski podjetniški sklad.
Študentski kredit
Zaradi trenutnih razmer na trgu danes banke skrbno pregledajo vso potrebno dokumentacijo in so bolj previdne pri izdaji kreditov. Kljub temu se lahko pri posameznih bankah pozanimate, ali nudijo možnost študentskega kredita. Višina kredita in pogoji pridobitve so odvisni od posamezne banke, običajno lahko najamete kredit od 1.000 do 5.000 evrov. S tem denarjem lahko pokrijete začetne stroške, ki se bodo pojavili ob ustanovitvi podjetja, in nakupite nekaj osnovnih sredstev.
Tvegani kapital
Še ena od oblik pomoči mladim podjetnikom je tvegani kapital, pri katerem gre za financiranje podjetij, katerega posebnost je ta, da investitor postane solastnik podjetja. Blaž Kos pravi: »Najpogostejše oblike tveganega kapitala so poslovni angeli, nekatere oblike podjetniških pospeševalnikov ter skladi tveganega kapitala. Poslovni angeli so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti že zgradili eno ali več uspešnih podjetij.«
Poslovni angeli:
– investirajo v podjetja, ki imajo potencial hitre rasti, sposoben management ter strategijo,
– z investicijo v neko podjetje postanejo solastnik tega podjetja, za podjetnika pa predstavlja dodano vrednost, saj v podjetje poleg svojega denarja vloži tudi svoje znanje, izkušnje ter socialni kapital (smart money),
– so aktivno vpleteni v delovanje podjetja, želijo pomagati mladim podjetnikom pri gradnji novega podjetja,
– njihove investicije znašajo od 50.000 do 500.000 EUR, zahtevan donos na investicijo pa je vsaj 30 % na letni ravni.
Skladi tveganega kapitala (Silicijevi vrtički, RSG Capital …):
– so zaprte oblike skladov, v katere investirajo banke, pokojninske in druge finančne institucije ter bogati posamezniki, da plemenitijo svoje premoženje,
– vlagajo v mlada mala in srednje velika podjetja s potencialom hitre rasti, od 0,5 milijona EUR pa do nekaj milijonov EUR,
– običajno vstopajo v podjetja v kasnejših fazah kot poslovni angeli,
– podjetju pomagajo pri profesionalni organizaciji poslovnih funkcij in upravljanju hitre rasti in podjetniku s pravnimi in finančnimi znanji.
Nekaj možnosti pridobitve sredstev je preko Slovenskega podjetniškega skladain preko nekaterih občin z manjšimi zneski. Mladim študentom so bila na voljo tudi nepovratna sredstva za potencialne podjetnike v Sloveniji, ki pa trenutno niso na voljo.
Množično financiranje oziroma »crowdfunding« na spletu
Vedno večjo težo pa pri financiranju podjetij dobiva »crowdfunding« oziroma množično financiranje. Najbolj znane spletne platforme so Kickstarter, Indiegogo, RocketHub, obstaja pa, po podatkih Crowdsourcing.org, okoli 2.600 podobnih platform (npr. samo v Italiji jih je več kot 40, v Sloveniji je najbližja tej ideji Cofinder.eu). Crowdfunding deluje po principu, da posameznik ali pa ekipa, objavi ter predstavi svojo idejo na platformi, napiše, koliko denarja potrebuje za realizacijo in investitorji, ki v idejo verjamejo, lahko donirajo svoja denarna sredstva, npr. za drobno nagrado, končni izdelek – prednaročilo ali pa investirajo in dobijo delež delnic. Na ta način lahko se z idejo lahko zasluži dovolj denarja, da se jo tudi realizira. Največ uspešnih projektov na Kickstarterju obsega kategorijo video in filma, sledijo igre, glasba, dizajn in tehnologija. Od slovenskih uspehov ste zagotovo že slišali za Chipolo, FlyKly, Lumu, Musguard ali pa SipaBoards.
Da lahko svojo idejo predstavite na Kickstarterju, morate biti ameriški ali po novem tudi britanski državljani. Druga možnost je, da poiščete pravno ali fizično osebo z ameriškim ali britanskim bančnim računom, socialnim zavarovanjem in stalnim prebivališčem v Ameriki ali Veliki Britaniji. Obstaja pa podobna spletna stran tudi v Evropi, in sicer Verkami, o čemer si lahko več preberete na www.verkami.com.
Primeri slovenskih uspešnih idej na Kickstarterju
Slovenski pionir na Kickstarterju – FlyKly
Na Kickstarterju je zaživelo podjetje FlyKly s produktom FlyKly Smart Wheel. Gre za električno kolo, ki je prilagojeno vsakemu uporabniku. Idejni vodja, Niko Klanšek, je pred nastopom na Kickstarterju delal v Ameriki in Evropi, zato je ideja za Smart Wheel plod večletnih izkušenj dela. Ko je zbral okoli sebe ekipo ljudi, jim je idejo uspelo razviti. Priprave na Kickstarter trajajo povprečno 2-3 mesece. Pripraviti je treba delujoč prototip produkta, video, foto materiale, nagrade in zbrati ljudi okoli sebe, ki bodo produkt podprli in da delili naprej. Sama kampanja nato traja 30-60 dni. Kako uspeti na Kickstarterju, je po besedah Nika v zgodbi, ki jo predstavite ljudem, ki vam sledijo, produkt, izdelek pa sta tisto, kar zgodbo omogočata.
SipaBoards – samonapihljiv električni sup
Ustanovitelj Sebastjan je svoja razmišljanja in ideje črpal iz družinskega življenja, te pa je predstavil prijateljem. Iz ideje je začel nastajati prototip, nato testiranje znotraj ekipe SipaBoards. Iz ideje je nastal izdelek, ki je samonapihljiv sup, ki so predstavili na Kickstarterju in zbrali veliko število prednaročil.
Zgodba Musguard
Jurij Lozić je ime za slovensko Kickstarter zgodboMusguard. Zgodba je nadaljevanje diplomskega dela z naslovom ”One Man Brand”, kjer se je Jurij ukvarjal »z možnostmi, ki jih imajo na voljo mladi oblikovalci za realizacijo svojih idej in nastopom na tržišču s pomočjo spleta in vseh medijev in orodij ki jih ta ponuja. V vsaki fazi posebej – od zagona do prodaje in promocije. V okviru raziskave sem se dotaknil tudi crowdfundinga, a se ga takrat še nisem imel namena poslužiti.« Kasneje se mu je ponudila ta možnost in pod okriljem Nika Klanška, ki je podpornik še nekaj ostalih slovenskih Kickstarter zgodb, je stestiral teorijo še v praksi in bil pri tem več kot uspešen. Musguard je snemljiv, zložljiv in praktičen zadnji blatnik za kolo. Njegov cilj za realizacijo Musguard zgodbe je bilo zbrati 10.000 dolarjev. V enem mesecu (zbiranje sredstev se je končalo junija 2013) je zbral več kot 44.000 dolarjev in več kot 1500 podpornikov. Jurij svetuje: »Ideja je jasno glavna stvar pri vsakem projektu, a je to le začetek poti. Čim prej je treba preveriti, če pije vodo – ali je sploh izvedljiva, v kakšnih okvirjih, raziskati tržišče, dobiti povratno informacijo od znancev in neznancev. Preveriti je treba, če ima potencial. Ta komunikacija je ključna. Potem pa pride še težja faza, ko je treba pridobljene informacije sprocesirati in se odločiti, ali zaupati lastnim občutkom ali upoštevati vse pripombe in mnenja. Tu je treba biti previden, prevelika samozavest lahko pripelje projekt do realizacije, potem pa do bridke ugotovitve, da ideja mogoče le ni bila prava. Premajhna samozavest pa preprosto prepreči nastanek projekta, kar je verjetno še slabše. Probavati je treba in iskati iskreno mnenje.«
Uspeh Lumu
Še ena od uspešnih slovenskih Kickstarter zgodb pa je zgodba Lumu. Kot pravijo, so se za tak način zbiranja sredstev odločili, ker je bil to najboljši način za njihov projekt. Na ta način so konkretno preverili, ali obstaja za njihov produkt trg, tako da je bil Kickstarter za njih tudi vir širšega poslovnega kapitala, na ta način so dobili takoj povratno informacijo od zainteresirane javnosti. Lumu je svojo kampanjo na Kickstarterju končal v juliju 2013 in od želenih 20.000 dolarjev so zbrali več kot 250.000 dolarjev in pridobili več kot 2500 podpornikov. Svojo zgodbo so nadgradili in ustanovili podjetje Lumulabs, uporabnike pa najdemo povsod po svetu. In kaj sploh je Lumu? Je zanimiv svetlomer, ki se ga namesti na mobilni telefon in pomaga uporabniku, da naredi popolno fotografijo. Za konec svetujejo mladim, da naj svoje ideje delijo, iščejo znanje in sogovornike. Po njihovih izkušnjah, je veliko ljudi pripravljenih pomagati.
Stol LLSTOL
Luka Ločičnik je na ta način zbral dovolj denarja, da je lahko začel z množično proizvodnjo enostavnih, udobnih in večnamenskih stolov LLSTOL. Predstavil nam je tudi svojo zgodbo o uspehu: »S platformo Kickstarter nas je prvič seznanil arhitekt Aljoša Dekleva. Takrat smo bili mnenja, da bi bilo dobro našo idejo predstaviti globalnemu trgu in tako zbrati zagonska sredstva za izvedbo večje serije. S stolom smo bili takrat ravno v fazi, ko smo želeli zagnati proizvodnjo manjše serije, vendar zanjo nismo imeli denarja. Skupaj s podjetjem iz Kamnika smo se pripravljali na izvedbo prve serije, vendar se je ta časovno zavlekla. Odločili smo se, da proizvajalce dodatno motiviramo s prednaročili stolov in delitvijo stroškov proizvodnje. Kikckstarter je bil za ta namen res idealen (www.kickstarter.com/projects/nklansek/llstol-0). Ker pa je Kickstarter rezerviran samo za ameriške in po novem tudi britanske državljane, smo v ekipi potrebovali nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti odgovornost za izvedbo projekta in posredovati vse potrebne podatke. Tu smo sprva sodelovali skupaj z asistentom z našega faksa Paulom Robinsonom, ki je Američan, ampak že nekaj let živi v Sloveniji. Skupaj smo pripravljali projekt za objavo in posneli predstavitveni video. Kasneje se nam je pri prijavi začelo zatikati, ker Paul že dlje časa živi v Sloveniji in nima stalnega prebivališča v Ameriki. Tu je vskočil Niko Klanšek, Slovenec, živeč v Ameriki in ponudil sodelovanje. Skupaj smo nato objavili in izpeljali projekt. LLSTOL Kickstarter kampanja se je končala 20. 9. 2012, projekt pa smo uspešno zaključili v marcu 2013. Naš cilj je bil zbrati 18.000 dolarjev, skupaj pa smo zbrali skoraj 22,000 dolarjev v tridesetih dneh.«
